Nova religija, tokrat iz Nemčije

BMW R18 transcontinental ima vse, kar mora imeti izzivalec harleyja.
Fotografija: Nekaj starega, nekaj novega, nekaj sposojenega, nekaj modrega – R18 ima vse in čaka na ženina. FOTO: Andrej Brglez
Odpri galerijo
Nekaj starega, nekaj novega, nekaj sposojenega, nekaj modrega – R18 ima vse in čaka na ženina. FOTO: Andrej Brglez

Če med tisočimi religijami obstaja kakšna motoristična, je to zagotovo harley-davidson. Ameriški kult ni nastal po naključju, prav nasprotno. Evropa, natančneje Nemčija, zdaj ponuja alternativo. Seveda tudi ne po naključju. Z vsakim prevoženim kilometrom več pa se je samo še utrjevalo prepričanje, da ima R18 transcontinental prav vse, kar mora imeti dostojen izzivalec harleyja. Se je torej končno le rodila alternativna religija?

En ogromen valj pokriva severno, drugi južno poloblo. Bokser pa je center sveta. FOTO: Andrej Brglez
En ogromen valj pokriva severno, drugi južno poloblo. Bokser pa je center sveta. FOTO: Andrej Brglez

Zgolj kot zanimivost, statisti pri gradnji kulta harleyja-davidsona so bili isti kot vselej, ko se Američani odločijo zgraditi novo globalno ikono. Predsednik, v tem primeru Ronald Regan (1987), Wall Street in seveda celoten filmsko-glasbeni stroj Hollywooda. Kakorkoli že, ko se je HD pobral in postal modna, potem pa tudi prodajna uspešnica, so se mnoge znamke lotile vstopa v potetoviran popotniški svet velikega in težkega kroma. Razumljivo, že skoraj napol mistična dodatna vrednost vožnje in posesti harleyja prinaša podjetju visoko dodano vrednost.

Težek je kot TV-prenos seje delovnih teles državnega zbora, toda s pomembno razliko: R18 z vsakim kilometrom več postaja lažji. FOTO: Andrej Brglez
Težek je kot TV-prenos seje delovnih teles državnega zbora, toda s pomembno razliko: R18 z vsakim kilometrom več postaja lažji. FOTO: Andrej Brglez

BMW tak občutek še kako dobro pozna. Ima namreč GS, ki je na drugem motorističnem koncu absoluten kult. Prodajo vse, kar naredijo, in to za odličen denar. Naposled je zadnje zmotilo celo za nove modele sila nezainteresiranega Harleyja, ki se je z modelom pan america lotil prav GS-a. Rokavica je torej vržena. In BMW je odgovoril z modelom R18 transcontinental. Evropa je odgovorila. Toda z bistveno manj filmske, glasbene, bančne, kaj šele politične podpore. Pa saj je ne potrebuje. R18 ima tisto, kar je najtežje imeti, kar se ne da kupiti in je hkrati za resen napad na HD nujno. Stroj z zgodovino in karizmo, ki mu je ni mogoče vzeti ali oporekati. Bokser.

Zaslon je 10,25-palčen. FOTO: Andrej Brglez
Zaslon je 10,25-palčen. FOTO: Andrej Brglez

Okrog njega je zgrajeno vse v celotni seriji motociklov divizije R, tudi potovalne križarke transcontinental, ki smo jo preizkusili tokrat. V desetletjih testiranja motorjev smo pod roke dobili res vse mogoče, a tako velikega monstruma že zelo, zelo dolgo ne. Nazadnje hondo gold wing s približno 383 kilogrami teže, a je to čisto drugačen stroj. Mimogrede, tudi gold wing je seveda svoj motokult. Pri R18 sta bistvena dva ogromna nemška bata, ki štrlita eden na levo, drugi pa na desno stran sveta. To naredi ključno razliko do vsega, kar se premika po svetu in utegne biti na prvi pogled celo videti podobno. Seveda so z dimenzijami bokserja v vseh pogledih pretiravali. V tem nesmislu je ves smisel. Saj je tudi harley-davidson eno samo pretiravanje. Ampak pri različici transcontinental se pretiravanje ne konča pri orjaškem, zračno-oljno hlajenem štiritaktnem bokserju. V tej različici so na vse to obesili še super kakovostne kovčke z osvetlitvijo, polnjenjem telefona in centralnim zaklepanjem, pa arthistorično prednjo masko v kombinaciji z ogromnim 10,25-palčnim zaslonom TFT z vsemi mogočimi podatki.

Romantično zlitje stare oblike z digitalno povezljivostjo. FOTO: Andrej Brglez
Romantično zlitje stare oblike z digitalno povezljivostjo. FOTO: Andrej Brglez

Zdaj pa k bistvu. S 427 kilogrami R18 pač ni igrača. Ne samo da ni za začetnika, ko se daješ s to nemško metalurško bravuro, moraš biti kar odločen. Premikanje po parkirnih prostorih je na začetku videti tako elegantno, kot če bi gledal sumo borca, ki se sili stati na konicah prstov. Kasneje, ko se voznik navadi gabaritov, teže in obračalnega manevra, se manever sicer nekoliko unese, a nikoli ni prav peresno lahek. Vzvratna prestava je nedvomno čudovit dodatek, brez katerega bi bilo življenje v takih trenutkih še neprimerno težje. To pa je to. Od tu naprej je samo užitek.

Karizmatičen in unikaten zvok, kolosalen navor, ta je pri teh motorjih bistven, konjske moči so skoraj nepomembne in vibracije, ki so izrazite zgolj pri nižjih vrtljajih, kjer zgodovinsko gledano morajo biti, so osnova. Ne spreglejmo še vrhunske izdelave, izjemnega občutka za dizajnersko obuditev starih tehničnih kosov v novo digitalno okolje, zato lahko mirno zapišemo, da je nova religija rojena. Spoštovani Harley-Davidson, tu je made in Germany – zgrajen s ponosom.

Komentarji: