Čipka, Berkmandlc in Laufar z najhujšimi klanci
Trail tek je tudi pri nas v zadnjih letih doživel pravo renesanso, saj je priljubljenost tega športa skokovito narasla. S hribi in gozdnimi potmi posejana in prepredena Slovenija je navsezadnje dober poligon za vse, ki so se naveličali asfalta ali iščejo popestritev vadbe.
Po podatkih ITRE (Mednarodne zveze za trail) je bilo med letoma 2013 in 2019 izpeljanih 25.700 tekem z več kot dvema milijonoma tekmovalcev. Med pandemijo koronavirusa se je število trail tekačev zelo verjetno še povečalo. Tudi v Sloveniji tovrstnih tekmovanj ne manjka.
Predzadnja sobota v avgustu je letos znova rezervirana za Hg trail tek Idrija. Organizatorji so pripravili 14-, 27- in 50-kilometrsko traso. Načrtovana 106-kilometrska preizkušnja je zaradi premajhnega števila prijav padla v vodo, a jo bodo po besedah direktorja tekmovanja Jureta Gantarja prihodnje leto znova poskusili izpeljati.
Na letošnje teke je prijavljenih več kot 200 tekačic in tekačev. Dodatne prijave bodo mogoče do zapolnitve prostih mest, a organizator ne zagotavlja celotnega startnega paketa. »Letos se pozna, da smo veliko časa in denarja vložili v promocijo. Pojavili smo se na Expu in v različnih, tudi tujih medijih. Na startu bo kar nekaj italijanskih tekmovalcev, sledijo Nemci in Španci, prijavljen je celo en Norvežan,« je povedal Gantar.
Tekmovalcem, ki prihajajo iz drugih slovenskih krajev in tujine, je pomembna zgodba, ki jo organizator dogodka ponudi. Ne gre torej le za tek, pač pa si želijo doživetje – zanimajo jih zgodovina mesta, zgodba, stkana okrog žlikrofov, pomen Unesca in Geoparka.
Da je pri organizaciji prireditev ključnega pomena sodelovanje vseh – poleg organizatorja tudi turističnih deležnikov in prebivalcev –, se strinja direktorica Zavoda za turizem Idrija Valerija Božič. Ob dobro obiskani prireditvi so optimalno zasedeni ponudniki nastanitev in gostinci, razstave, bari, trgovine. Nekateri se v kraj nato še vrnejo.
V petek strm vzpon, v soboto podobno
Dogajanje Hg traila bo znova strnjeno v dva dneva. V petek, 19. avgusta, bo potekal Hg Vertikal na Kobalove planine. Gre »le« za slaba dva in pol kilometra dolg tek, vendar je vzpon res zahteven – tekač namreč opravi kar 495 višinskih metrov. Domačin Jošt Lapajne je lani traso zmogel v 16 minutah in 59 sekundah. Tekmovanje se bo tudi letos točkovalo za pokal primorskih gorskih tekov. Uro pred odraslimi bodo Hg Vertikal začeli najmlajši, čaka jih 140 metrov višinske razlike.
Evro na vsakega tekmovalca bodo podarili prostovoljnemu gasilskemu društvu.
Dan pozneje bo sledil osrednji dogodek. Na 14-kilometrski Čipki bodo morali prijavljeni premagati 680 metrov višinske razlike. Berkmandlc s 27 kilometri (letos spet izbran za prvenstvo Slovenije v trailu za veterane, starejše od 35 let) bo pred tekmovalce postavil 1410 metrov višinske razlike, medtem ko bo ta na 50-kilometrski razdalji znašala 2680 metrov.
Vse tri trase potekajo v neposredni okolici mesta in po hribih nad Idrijo. Ena od ambasadork idrijskega traila, izjemna tekačica Nina Frelih, je na vprašanje, s čim se je njej trail tek tako prikupil, odgovorila kratko in jedrnato: »Zame je to način druženja, le redko tečem sama. Predvsem obožujem naravo, hribe, gore in s trail tekom je to mogoče raziskovati in občudovati.« Še en navdušen tekač Žiga Lakner, ki se je lani uspešno spopadel s 50-kilometrsko razdaljo, prav tako omeni pestrost terena, »trail nikoli ni dolgočasen, ker ne veš točno, kje te kaj čaka«.
V Idriji so tekmo že sprejeli
Najmanj tako kot tekači so za izpeljavo takšne množične prireditve pomembni prostovoljci. V organizacijo je vse leto vpetih okrog šest ljudi, medtem ko jih je na dan obeh tekem na terenu približno sto – od redarjev, gorskih reševalcev, traserjev, vseh, ki pomagajo na kontrolnih točkah in okrepčevalnicah, do »metel«, ki gredo čez traso za zadnjim tekmovalcem.
»Vsako leto moramo počistiti okrog 70 kilometrov prog,« je povedal Jure Gantar in priljubljenost trail teka primerjal s tekom na smučeh: »V času vzpona Trnovskega maratona je tekmovalo staro in mlado. Zna biti, da bo priljubljenost trail teka celo bolj dolgoročna, ker človek ni odvisen od zime. Doma in po svetu gre turistična infrastruktura v smer urejanja in ponudbe označenih trail poti tudi kot turističnega produkta.«
V sodelovanju z Idrijsko-cerkljansko razvojno agencijo načrtujejo označitev trail poti okrog Idrije s trajnostnimi označevalnimi tablami, da bi tekačice in tekače privabili tudi pred to avgustovsko soboto in po njej. Če je česa v njihovih koncih na pretek, so to gozdne poti s kupom klancev in spustov, kot nalašč za trail in gorski tek ter gorsko kolesarstvo.
Če domačini ne bi dihali s tako množično prireditvijo, bi bilo vse skupaj precej težje, če ne celo nemogoče, se strinja direktor tekmovanja. Prav zato bi morebitni načrti za ultra dolge razdalje nujno zajeli sosednje občine in zahtevali več usklajevanja in kompromisov. Dvoje je pri organizaciji takega traila nepogrešljivo – določitev datuma in podpora prebivalcev. V Idriji so tekmo že vzeli za svojo.
Tudi letos tekma sovpada s Praznikom idrijskih žlikrofov.
Ob progi ne manjka domačinov, ki spodbujajo tekmovalce in jim pomagajo predihati strme in zahtevne klance. Podobno je s prostovoljci, ki na okrepčevalnicah prihitijo s pomarančami, vodo ali čimer koli, kar upehana duša v tistem trenutku najbolj potrebuje.
