Opičje koze vse bliže Sloveniji
Med 15. in 23. majem letos je bilo v devetih članicah EU potrjenih skupno 67 primerov opičjih koz. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je danes podal oceno tveganja za nadaljnje širjenje bolezni. Priporoča, da se države EU/EGP osredotočijo na hitro prepoznavanje, upravljanje, sledenje stikom in poročanje o novih primerih opičjih koz. Države bi morale tudi posodobiti svoje mehanizme za sledenje stikom, diagnostične zmogljivosti za ortopoksviruse in pregledati razpoložljivost cepiv proti črnim kozam, protivirusnih zdravil in osebne zaščitne opreme za zdravstvene delavce.
»Večina trenutnih primerov je imela blage simptome bolezni, za širšo populacijo pa je verjetnost širjenja zelo majhna,« je javnost pomirila Andrea Ammon, direktorica ECDC. »Vendar se verjetnost nadaljnjega širjenja virusa prek tesnega stika, na primer med spolnimi aktivnostmi med osebami z več spolnimi partnerji, šteje za visoko.«
Če pride do prenosa s človeka na žival in se virus razširi med živalsko populacijo, obstaja tveganje, da bi bolezen postala endemična v Evropi, opozarjajo strokovnjaki.
Evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides je zaskrbljena zaradi povečanega števila prijavljenih primerov opičjih koz v EU in po svetu. »Stanje pozorno spremljamo in čeprav je trenutno verjetnost širjenja v širši populaciji majhna, se razmere razvijajo. Ostati moramo previdni, zagotoviti, da so na voljo sledenje stikom in ustrezna diagnostična zmogljivost, ter zagotoviti, da imamo na voljo potrebna cepiva, protivirusna zdravila in osebno zaščitno opremo za zdravstvene delavce. Od prvih poročil o primerih virusa opičjih koz v EU smo v tesnih stikih z državami članicami in smo pripravljeni dejavno podpreti in uskladiti odziv EU z vsemi sredstvi, ki so na voljo. Odbor EU za zdravstveno varnost bo jutri razpravljal o opičjih kozah, naš organ za odzivanje in pripravljenost na izredne razmere (HERA), ECDC in Evropska agencija za zdravila (EMA) pa tesno sodelujejo, da bi zagotovili informacije o epidemiološki situaciji ter razpoložljivosti cepiv in zdravljenj.«
Kaj povzroča opičje koze?
Virus opičjih koz, član rodu ortopoksvirusov v družini poksvirusov, ki je podoben virusu črnih koz. Slednji je bil leta 1980 razglašen za izkoreninjen po vsem svetu. Opičje koze so manj nalezljive kot črne koze in povzročajo manj hude bolezni.
Kako veste, da ste okuženi?
Najbolj značilen znak bolezni je akutni izpuščaj. Že pred njegovim nastankom ali ob njegovem pojavu je lahko prisoten en bolezenski znak ali več njih: glavobol, temperatura nad 38,5 stopinje Celzija, otekle bezgavke, bolečine v mišicah in telesu, bolečine v hrbtu, šibkost. Simptomi trajajo od dveh do štirih tednov.
Kdaj je potrjeno, da imate opičje koze?
Primer, ki ustreza definiciji sumljivega ali verjetnega primera, je treba laboratorijsko potrditi z odkrivanjem edinstvenih zaporedij virusne DNK bodisi s polimerazno verižno reakcijo (PCR) ali sekvenciranjem.
Kako se bolezen prenaša?
S tesnim stikom z okuženo osebo ali živaljo ali z materialom, okuženim z virusom.
Virus opičjih koz se prenaša z ene osebe na drugo s tesnim stikom z lezijami, telesnimi tekočinami, dihalnimi kapljicami in kontaminiranimi materiali, kot je posteljnina.
Kako naj okuženi ravnajo?
Okužene osebe morajo ostati izolirane, dokler kraste ne odpadejo, zlasti pa se morajo izogibati tesnemu stiku z osebami z oslabljenim imunskim sistemom in hišnimi ljubljenčki. Svetuje se tudi vzdržanje od spolne aktivnosti in tesnega fizičnega stika, dokler se izpuščaj ne pozdravi.
Tisti, ki so bili v tesnih stikih z okuženimi, naj 21 dni po zadnji izpostavljenosti skrbno spremljajo razvoj simptomov.
Kakšno je zdravljenje?
Zahodnoafriški tip virusa, ki je bil potrjen pri vseh odkritih primerih, povzroča blažjo obliko bolezni, ki mine sama od sebe, lahko pa vodi tudi v resnejše zaplete. V zadnjem času se je delež smrtnih primerov gibal okoli tri do šest odstotkov.
Bolezen je bolj nevarna za majhne otroke, nosečnice in za imunsko oslabljene osebe.
Cepiva, uporabljena med programom izkoreninjenja črnih koz, so prav tako zagotovila zaščito pred opičjimi kozami. Razvita so bila tudi novejša cepiva, od katerih je bilo eno odobreno za preprečevanje opičjih koz, a še ni širše dostopno.
V katerih državah so opičje koze endemične?
Benin, Kamerun, Srednjeafriška republika, Demokratična republika Kongo, Gabon, Gana (samo pri živalih), Slonokoščena obala, Liberija, Nigerija, Republika Kongo in Sierra Leone. Države, v katerih trenutno poročajo o primerih, sta Kamerun in Nigerija.
Kje vse v Evropi so že odkrili primere?
Švedska, Francija, Nemčija, Avstrija, Italija, Belgija, Anglija, Španija, Portugalska, Grčija. Odkritih je bilo že več kot sto okužb.
Pri pojavu opičjih koz je nenavadno, da so bili prej ti primeri vedno povezani s potovanji, torej s potniki, ki so potovali v endemične dežele in prišli v stik z živalmi, zdaj pa ni več tako.
Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij so bili primeri večinoma, vendar ne izključno, ugotovljeni med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Zadeve so še v fazi iskanja virov okužb.
