Hčerinsko podjetje premogovnika toži občino
Invalidsko podjetje HTZ Velenje, hčerinska družba Premogovnika Velenje, je pred leti reševalo poslovno-stanovanjski objekt (PSO) na Gorici. Investitorji 24 milijonov evrov vrednega projekta so bili podjetje Igem Tomaža Ročnika, Mestna občina Velenje (MOV) in Stanovanjski sklad RS. Sprva je objekt gradila Ročnikova družba Kograd, potem pa je Igem zašel v poslovne težave. Nato je dela kot podizvajalec prevzel in opravil HTZ Velenje, ki zdaj išče poplačilo v več tožbah proti podjetju Igem v stečaju in proti MOV.
Na Gorici je v tem projektu zraslo 132 neprofitnih stanovanj in 198 pripadajočih pokritih parkirnih mest, podjetje Igem pa je financiralo gradnjo petnajstih tržnih stanovanj, trgovskega centra z 62 parkirnimi mesti ter poslovne prostore in 460 parkirnih mest za trg. Težave so se začele že po začetku gradnje leta 2010, ko so banke Ročnikovemu podjetju začele ustavljati kreditne linije, kupci poslovnih prostorov so dvignili roke, gradnja objekta se je ustavila, na Gorici pa je zevala nevarna gradbena jama. Kot smo takrat poročali, je leta 2012 velenjska občina posredovala, da je Igem dela oddal HTZ Velenje. Novembra 2013 je v napol zgrajeni objekt vdrla voda, novogradnja se je začela posedati. Po številnih zapletih so PSO Gorica odprli septembra 2015.
HTZ Velenje je ostal brez dela plačila za opravljena dela, družba Igem pa je zaključila v stečaju. HTZ je vložil več tožb, da bi vendarle prišel do zahtevanega denarja. Poleg Igema v stečaju tožijo tudi MOV. Ta je od Igema kupila tržni del 333 garaž za 3,9 milijona evrov. Želeli so odkupiti še preostalih 114 parkirnih mest za tržni najem, za kar so imeli v proračunu že rezerviranih 1,7 milijona evrov. Kot razlagajo na občini, se za to niso odločili, ker so ugotovili, da so vse nepremičnine obremenjene s hipotekami, zato jih občina po zakonu ni smela kupiti: »Igem bi HTZ lahko poplačal, ko bi od občine prejel kupnino, vendar nikoli ni uredil izbrisa hipotek, kasneje pa je šel v stečaj.«
HTZ eno tožbo že izgubil
HTZ zahteva sklenitev prodajne pogodbe za parkirna mesta in plačilo za izvedena dela, ki bi jih namesto Igema plačala neposredno občina. Kot je na zadnjem naroku na celjskem okrožnem sodišču dejala odvetnica HTZ Velenje Tanja Martelanc, je namreč HTZ v projekt vstopil prav zaradi posredovanja občine, kar bi lahko potrdil takratni direktor premogovnika Milan Medved: »Potrdil bo, da je bil pogoj HTZ, ki je reševal odprto gradbeno jamo, da prejme neposredna plačila od Mestne občine Velenje. V nasprotnem primeru HTZ ne bi vstopil v projekt.« Sodnica Romana Gradič predlogu o zaslišanju Medveda ni ugodila.
Na občini trdijo drugače: »Neposredna plačila nikoli niso bila dogovorjena, kar je ugotovilo tudi sodišče v pravnomočno končani zadevi HTZ Velenje zoper MOV zaradi plačila dveh milijonov evrov.« Dodali so, da je bila občina sicer res sopodpisnica izvajalske pogodbe s HTZ, ampak le zato, ker je bilo v soinvestitorski pogodbi določeno, da mora Igem za vse podizvajalce pridobiti pisno soglasje občine. HTZ je zoper občino vložil skupno štiri tožbe. Na občini niso zaskrbljeni, saj so prepričani, da so vse obveznosti poravnali. V HTZ tožb ne komentirajo.
