Ko se k nočnemu počitku odpravi milijon pinož
Kakor severni sij, šum vode in listje na drevesih. Tako je član Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps) Maks Sešlar opisal milijonsko jato pinož, ki se odpravlja k nočnemu počitku. Atraktivne ptice iz družine ščinkavcev so po štirih letih znova množično obiskale Slovenijo in mladi zaljubljenec v ptice je pomagal izslediti njihovo prenočišče.
Tokrat so si za prenočišče izbrale gozd v bližini vasi Bočna pri Gornjem Gradu v Zgornji Savinjski dolini. Malo po novem letu je na Dopps prispelo več klicev, ki so poročali o velikih jatah ptic, ki so ob večeru letele iz Savinjske doline v smeri Gornjega Gradu. Takšne ogromne jate v tem obdobju lahko predstavljajo samo pinože, je takoj vedel 18-letni Maks Sešlar. Takoj po januarskem štetju vodnih ptic se je z očetom in kolegom odpravil iskat njihovo prenočišče. Iz informacij o smereh leta jat oziroma območjih, na katerih so jih ljudje videli, se je izluščilo, da mora biti med Mozirjem in Vranskim. Najprej so prišli do Vranskega in tam našli eno jato. Sledili so ji čez prelaz Lipa mimo Rovta pod Menino, Šmartnega ob Dreti do Bočne, kjer jih je prehitela tema. Po hišah so domačine še malo spraševali, ali so videli velike jate ptic, in ti so vedno pokazali proti Gornjemu Gradu.
Pinože (Fringilla montifringilla) spadajo v družino ščinkavcev, ki na območju Evrope gnezdijo v svetlih iglastih in brezovih gozdovih od Skandinavije prek celotne severne Rusije, pozimi pa se odselijo v južnejše predele Evrope.
Naslednji dan sta Maks in oče iskanje nadaljevala tam, kjer sta prejšnji dan odnehala. »Nekaj kilometrov proti Florjanu pri Gornjem Gradu so jate pinož spremenile smer in poletele proti vzhodu ter nas pripeljale do božanskega pogleda na ogromno jato ptic, ki je vijugala pred tamkajšnjim gozdom in se izmikala številnim ujedam, ki so jih skušale upleniti. Ob tem veličastnem razgledu smo obstali in jih občudovali vse do teme. V gozd je priletavalo vse več pinož, ki so zapolnile gole veje dreves namesto listov. Ocenili smo, da jato združuje malo manj kot milijon osebkov,« je odkritje množične ptičje spalnice na spletni strani Doppsa opisal Sešlar.
Kako do prizorišča spektakla
Sodeloval je že pri iskanju prenočišča pinož, ki so Slovenijo obiskale pozimi 2018/2019. Takrat so prenočevale v gozdu blizu kraja Polšnik v občini Litija. Jata je bila veliko večja, dvoinpolmilijonska, vendar lokacija ni omogočala tako lepega razgleda nanje, je povedal Sešlar. Na desni strani je polje, na levi gozd, ki je nekoliko dvignjen. Preden se jata odpravi spat, se je del zbere na polju. Letijo nad njim, se izmikajo ujedam, pristajajo na tleh in drevesih. Drugi del se kot neskončna reka ali severni sij vije proti gozdu. Ko se nazadnje vse pinože odpravijo spat, zapolnijo veje listavcev namesto odpadlega listja. Spektakel popestrijo ujede, ki se zberejo v okolici in iščejo svojo lovsko srečo. Zvoki te ptičje reke pa so kot šumenje vode.
Najboljši kraj za opazovanje pinož je vas Otok nad Bočno, čas pa četrta ura popoldne, spektakel namreč traja vse do teme. Do kdaj bodo pinože ostale, je težko napovedati. Ob mili zimi zagotovo še ves februar.
Tistim, ki želijo jato pinož občudovati od blizu, Sešlar svetuje, naj se odpeljejo do vasi Otok nad Bočno, ki je še natančnejša lokacija ptičjega prenočišča. Najboljši čas je, če tja pridejo ob četrti popoldne, spektakel pa traja vse do teme. Do kdaj bodo pinože tam ostale, je težko napovedati. Ob mili zimi zagotovo še ves februar.
Najraje imajo bukov žir
Pinože (Fringilla montifringilla) spadajo v družino ščinkavcev, ki na območju Evrope gnezdijo v svetlih iglastih in brezovih gozdovih od Skandinavije prek celotne severne Rusije, pozimi pa se odselijo v južnejše predele Evrope. V ogromne jate, ki med preleti kot temni oblaki prekrijejo nebo, se združujejo za učinkovitejše iskanje hrane. Njihovo pojavljanje v zimskih mesecih niha po letih. Odvisno je od zalog glavnega vira hrane, žira in storžev. V letih močnega obroda bukve in smreke lahko velike jate opazujemo tudi v Sloveniji. Večji del zime preživijo kar na istem območju, kjer je žira in storžev v izobilju. Zakaj so si ob tokratnem obisku Slovenije izbrale Bočno, pa naj ostane njihova skrivnost, se je nasmehnil Sešlar. Dodal je, da je v preteklosti nekaj primerkov že ostalo v Sloveniji in pelo, ni pa še bilo opaženega primera gnezdenja.
Iz Evrope največ podatkov o tako velikih jatah pinož prihaja iz Švice, kjer je največja štela 70 milijonov ptic.
Pinože se mu zdijo lepe zaradi obarvanosti. Samčki imajo oranžne prsi, samičke so malo manj intenzivnih barv. Spomladi se pri samcih tudi postopoma obrabijo blede konice zimskega perja in ob prihodu na gnezditvena območja se že okitijo z veličastnimi barvami – in to povsem brez goljenja, izvemo v vodniku Kateri ptič je to?.
Iz Evrope največ podatkov o tako velikih jatah pinož prihaja iz Švice, kjer je največja štela 70 milijonov ptic. V Sloveniji se ta izjemni dogodek zgodi enkrat do dvakrat na desetletje. Nazadnje je, kot rečeno, velika jata naše kraje obiskala pozimi 2018/2019 v Zasavju. Pred tem je pozimi 2008/2009 na območju Trnovskega gozda prenočevalo okoli dva milijona pinož, pozimi 2004/2005 pa so spale na območju Bohorja.
Petje je enolično, padajoče in raskavo »rrrruh«. Podobno je zaključenemu tonu v kiticah zelenca. Kličejo cvileče.
Gnezdijo v svetlih iglastih in brezovih gozdovih od maja do avgusta. Zvalijo od pet do sedem rdečkastih do modrikastih jajc s temnim vzorcem.
Ob selitvi in pozimi se rade pridružijo skupinam ščinkavcev. V letu jih prepoznamo po cvilečih klicih in svetleči beli trtici.
