Dobrodelni tudi pri pomoči domačim živalim
V intervencijah zaradi požarov na Krasu poleg pripadnikov civilne zaščite in gasilcev sodelujejo tudi terenski veterinarji, ki pomagajo pri varovanju domačih živali in iščejo začasna bivališča za živali v vaseh, kjer je bila odrejena evakuacija prebivalcev.
Največja težava po besedah vodje civilne zaščite za Severno Primorsko Samuela Kosmača je hlev z okoli 20 kravami molznicami in telički na kmetiji v vasi Temnica, od koder so prebivalce evakuirali včeraj dopoldne, popoldne pa se je spet sprožil alarm za splošno nevarnost. Gasilci so pred napredujočim požarom poskušali obvarovati stanovanjske in gospodarske objekte.
Po besedah veterinarja iz veterinarske ambulante Ajdovščina naj bi terenski veterinar odredil preselitev živali v hlev v sosednji vasi Gorjače, vendar tam ni molznih strojev. Najboljša rešitev po besedah našega sogovornika bi bila, da bi nekaj gasilcev ostalo v vasi in varovalo hlev in živali.
Terenski veterinarji odrejajo preselitve domačih živali.
Njihovim lastnikom pomoč ponujajo iz vseh koncev Slovenije.
Lovci polnijo korita z vodo za pomoč prostoživečim živalim.
Podrobnejših informacij, kako poteka oskrba in reševanje domačih živali na območjih požarov, nam na upravi za varno hrano niso mogli zagotovili. Med drugim nas je zanimalo, ali obstaja protokol, kako morajo lastniki domačih živali poskrbeti za njihovo varnost in zdravje v primeru požara ali druge naravne nesreče.
Medtem se na strani facebooka Pomoč Krasu množijo ponudbe za pomoč lastnikom domačih živali s požarnih območij. Posamezniki, podjetja in društva z različnih koncev Slovenije (Maribor, Škocjan na Dolenjskem, Ranč Burger Veniše) ponujajo (brezplačni) prevoz, namestitev (na pašniku ali v hlevu) in oskrbo krav, konj, drobnice in drugih živali. Pri konjušnici Mivea na Peči zbirajo potrebščine za živali, ki so jih morali evakuirati iz ogroženih krajev, ter povezujejo ponudnike lokacij za namestitev živali in tiste, ki potrebujejo pomoč.
Divjad je v stresu
Za prostoživeče živali je zadolžena »država«, vendar razen pri gašenju in reševanju, ko gasilci sami pomagajo tudi ranjenim in zmedenim večjim živalim, ni sistemskega pristopa, pravijo na Zavodu za varstvo narave (ZRSVN). Lovske družine na območjih požarov na Krasu pomagajo po najboljših močeh. Starešina lovske družine Trstelj - Kostanjevica Jelko Lapajne je včeraj popoldne povedal, da se požar širi na vzhodni in severovzhodni del lovišča, ki ga je že povsem obkrožil. Ne gori le še v središču lovišča, kamor so se verjetno zatekle živali.
Za prostoživeče živali je zadolžena »država«, vendar razen pri gašenju in reševanju ni sistemskega pristopa.
Zavod za varstvo narave
»Divjad se umika, izgublja naravno okolje in je v stresu. Lovci v tem trenutku ne moremo narediti prav nič, ker ne moremo dostopati na območje, smo pa sprejeli vse potrebne ukrepe.« Povezali so se z lovsko inšpekcijo, ki odobri izredni odstrel živali, ki so bile v ognju preveč poškodovane, da bi lahko preživele, z območnim združenjem upravljavcev lovišč, brkinsko-kraško zvezo lovskih družin, aktivirali so tudi lovsko čuvajsko službo in vse lovce, ki iščejo poškodovane živali, da bi jim »skrajšali trpljenje«. »Predvsem pa smo z vodo napolnili korita na lovišču, da bi živali dobile vsaj to, če je že ne morejo s hrano, ker je takšna suša,« je povedal Lapajne.
Ko bo požar pogašen, bodo lovci odšli na teren ocenit škodo, z vodo bodo napolnili čim več korit. Požar na Krasu je doslej odvzel 2000 hektarov zemljišč, življenjskega prostora prostoživečih živali. A te so prilagodljive, hitro si opomorejo. Ko bo – le kdaj bo to? – dež spral pepel, bo začela poganjati trava in počasi se bodo začele vračati na požgana območja, je dejal Lapajne. Težava bo, ker gozd ne more tako hitro zrasti, zato se ne bodo imele kje skrivati. Na območju lovišča lovske družine Trstelj - Kostanjevica živijo jelenjad, divji prašiči, zajci, fazani, lisice, šakali in nekaj malega srnjadi.
Najbolj ranljive vrste lahko izgubimo
Požari so za biotsko raznovrstnost ogroženega območja lahko uničujoči. Rešijo se lahko le tiste živali, ki so sposobne hitrega umika. To so največje živali (zajci, lisice, srne, volkovi, medvedi …) in ptice. Tisoče drugih vrst – od mikroorganizmov in zlasti vseh živali v tleh – je obsojenih na smrt. Bolj ogrožene so tudi živali z mladiči, pravijo na ZRSVN.
»Proces ponovnega oživljanja območja se sicer zgodi, a če smo imeli redke vrste, specialiste, ki zahtevajo točno določene pogoje, ali medsebojno povezavo, smo najbolj ranljive in najbolj redke vrste izgubili. Težko je napovedati, če se bodo v prihodnosti spet vzpostavili enaki pogoji, posebej v tem času, ko smo priča hitrim podnebnim spremembam,« na morebitne nepovratne posledice požarov opozarjajo na ZRSVN.
