Ženske v službah niso več odvisne od svojih mož
»V času, ko je fašizem zatiral in teptal svobodno misel in človekove pravice, so te ženske pogumno stopile v ospredje in se zoperstavile temu zlu. Tako so se zavzele za dostojanstvo vseh Slovencev in za ohranitev slovenstva,« je ob 80-obletnici kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ) v Dobrniču med drugim povedala slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kljub deževnemu vremenu se je spominske slovesnosti v tem delu Dolenjske udeležilo več kakor tisoč ljudi iz vseh koncev naše domovine.
Po prepričanju Pirc Musarjeve se je svet po osemdesetih letih zelo spremenil. Toda vrednote, za katere so se borile ustanoviteljice tega gibanja ostajajo nespremenjene. To so enakost, svoboda, dostojanstvo, spoštovanje in medsebojno sprejemanje ostajajo najpomembnejši cilji, ki jih zasledujemo še danes. Ženske, ki so se leta 1943 zbrale v Dobrniču, je zgodba o moči skupnosti in na nujnost boja proti vsem oblikam totalitarizma in sovraštva ter na pomembnost zavzemanja za vrednote.
»Moja dolžnost je, da se bom vedno zavzemala za pravice žensk in enakost spolov ne glede na položaj, ki ga bom opravljala,« je med drugim povedala predsednica Pirc Musarjeva. Zbrane sta nagovorili tudi predsednica Društva Dobrnič Vera Klopčič, sicer hči nekdanje udeleženke kongresa in prve sekretarke SPŽZ Mare Rupena ter trebanjska županja Mateja Povhe. Za praznično vzdušje so poskrbeli številni nosilci praporov in člani spominske partizanske čete.
Partizanke očarale majorja
Kongres SPŽZ pod geslom »Vse za partizane do končne zmage« je potekal sredi vojne vihre od 16. do 18. oktobra 1943. v tamkajšnjem kulturnem domu, ki še zmeraj stoji, saj so ga pred leti v celoti obnovili. To je bilo edinstveno zborovanje žensk v takratni zasužnjeni Evropi. Takrat je 180 delegatk in bork, ki so med drugim zahtevale enakopravnost in volilno pravico ter zmago nad okupatorjem in domačimi izdajalci, pozdravil tudi predstavnik angloameriške vojaške misije major William Jones.
Njegove besede, da narod, ki ima take ženske, ne more propasti, pa so postale že legendarne. »Bolj so me prepričale te ženske kakor vse depeše glavnega štaba,« je takrat menda izjavil Jones, ki ga je borbeni duh partizank povsem prevzel. Delegatke za kongres so bile določene v vseh delih Slovenije. Dekletom so nudili zatočišče pregovorno gostoljubni Dolenjci iz okoliških vasi.
Ženske so zdaj bolj samostojne
Med današnjimi udeleženkami spominske slovesnosti je bila tudi Sonja Stanovnik iz Mirne na Dolenjskem, ki je prepričana, da je ženska vloga v družbi premalo cenjena. »Že celo življenje se borimo za naše pravice, pa naj bo to v okviru družine ali v družbi nasploh,« meni Stanovnikova, ki je prepričana, da so še danes razlike med obema spoloma na škodo žensk, ki se kažejo tudi v osebnem dohodku. Ivanka Lebnik iz Šentruperta na Dolenjskem, ki že vrsto let živi v Ljubljani, pa je prepričana, da je položaj žensk v današnji družbi precej boljši, kakor je bil še pred desetletji.
»Nekoč so bile ženske zaničevane, na kmetih so morale bolj potrpeti, ker so bile odvisne od svojih mož. Zdaj pa so ženske v službah, niso odvisne od svojih partnerjev in nasploh živijo precej bolj udobneje kakor nekoč,« je sklenila Lebnikova. »Kljub temu, da so bile priborjene določene svoboščine, se je za njih treba še naprej vsak dan boriti, kar kažejo izpovedi mladih nosečnic, ki jih nekateri delodajalci preprosto odpustijo. Na tem svetu žal ni ničesar samoumevnega in dokončnega,« je prepričana Terezija Potočar Korošec iz Šentjerneja.
Pravice niso samoumevne
Nika Kovač, antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec je povedala, da v inštitutu odgovorne pogosto opozarjajo na problem prekarizacije, nedostopnih stanovanj, krčenja socialnih transferjev in spolnega nadlegovanja in nasilja. Še vedno med najrevnejše prebivalke Slovenije spadajo samske upokojene ženske, matere samohranilke pa si težko privoščijo vrtec in topel šolski obrok. Nasilje nad ženskami je še vedno izredno visoko, saj so lani zabeležili 13 femicidov.
»Marsikatere pravice, ki jih imamo, so bile izbojevane v preteklosti, marsikateri boji so še vedno pred nami. Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je bila izborjena v času socializma, zaradi izjemnih žensk pa je ostala zapisana tudi v ustavi Republike Slovenije. Pomembno se nam zdi, da ne pozabimo na pravice, ki so dediščina nekdanje države. Pomembno pa je tudi, da teh pravic ne jemljemo kot samoumevnih, temveč da moramo vedno opozoriti, ko se pojavijo poskusi, da bi jih omejili,« je sklenila Kovačeva.
