ZZZS si obeta sodelovanje z ministrom

Razočarana nad ministrom je skupščina zdravstvene blagajne zavrnila reformna zakona, treba ju je korenito, tudi konceptualno spremeniti.
Fotografija: Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS je spomnila, da prihaja recesija in z njo finančne težave. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Tatjana Mlakar, generalna direktorica ZZZS je spomnila, da prihaja recesija in z njo finančne težave. FOTO: Leon Vidic

Člani skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so bili razočarani, ker kljub vabilu na izredno sejo ni bilo ne ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana ne koga drugega z ministrstva. »Sami sebi govorimo. Vedejo se, kot da smo že zgodovina,« je dejal eden izmed razpravljavcev.

Toda po burni razpravi ob koncu izredne seje niso zahtevali, da minister reformni zakon o ZZZS umakne iz postopka, kot jim je predlagal upravni odbor. Sklenili so, da bodo sodelovali pri nadaljnji pripravi zakona, ki »ga je treba korenito, tudi konceptualno spremeniti«.

Nesprejemljivo

Razpravljavci so si bili edini, da prva reformna zakona – zakon o ZZZS in zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu - nista primerna za vložitev v zakonodajni postopek, a se dolgo niso mogli poenotiti o taktiki v zvezi z zakonoma. Bili so kritični tako rekoč do vsega predlaganega v zakonu o ZZZS, torej zakonu o ustanovi, ki jo vodijo.

Opozorili so, da bo v prihodnje »o vsem odločala vlada«; zdaj odločajo predstavniki tistih, ki vplačujejo v blagajno, vlada pa na najpomembnejše odločitve da ali ne da soglasja. Prepričani so bili, da bo zakon destabiliziral zdravstvo, saj v njem ni proračunske varovalke. Menili so, da 11-članska skupščina, ki bo nadomestila današnjo 45-člansko, ne bo sestavljena uravnoteženo, saj bosta v njej samo dva predstavnika delodajalcev, pa še ta dva ne moreta predsedovati skupščini. Bili so odločno proti, da bi se s sredstvi, zbranimi s prispevki za zdravljenje bolnikov, financiralo predvideno novoustanovljeno javno podjetje, ki naj bi bilo zadolženo za digitalizacijo zdravstva, kar bo predvidoma stalo 250 milijonov evrov letno.

Sodelovati ali zakon ustaviti

Nekatere skupine zavarovancev in delodajalci so sprva predlagali zaustavitev vseh postopkov v zvezi z zakonom, predstavniki zavarovancev, predvsem tisti, ki prihajajo iz sindikatov, pa bi se kljub neprimernosti zakona o zakonu pogajali.

»K oblikovanju zakona nismo bili povabljeni, čeprav nam je minister to obljubil,« je dejal Drago Delalut, predsednik 45-članske skupščine. Povabljen ni bil nihče, ne strokovna služba ne člani organov, je dejal, čeprav menda minister Danijel Bešič Loredan trdi, da so bili povabljeni, a se oblikovanja zakona niso udeležili. Tudi drugi so se spraševali, kaj je res.

Recesija in težave na obzorju

Direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je med drugim spomnila, da prihaja recesija, »zato ocenjujemo, da bi se bilo treba z analitičnimi pristopi odločiti o vsebinskih spremembah, ki jih sistem potrebuje, predvsem v smislu finančne vzdržnosti sistema in s tem vzdržnosti zdravstvene blagajne. Opozorila je, da bo v prihodnjih letih ob nespremenjenih pravicah v blagajni nekaj sto milijonska luknja. Menila je, da potrebuje sistem celoviti reformo, ne pa parcialnih rešitev, kakršne prinašata omenjena zakona.

Brez vika in krika v zavarovalnicah

Branko Meh je v imenu delodajalcev povedal, da je izjemno razočaran nad ministrom za zdravje. »Ne razumem, zakaj je kar naenkrat vse narobe v ZZZS,« je dejal in spomnil, da je bil minister že gost skupščine in da je pohvalil delo upravnega odbora in skupščine. Meh je bil kritičen tudi do prenosa dopolnilnega zavarovanja na ZZZS. »Zavarovalnice niso zagnale vika in krika. Uvedle bodo dodatno zavarovanje, premije bodo od 80 do 100 evrov, in tako boš lahko prišel takoj do zdravnika, zagotovili ti bodo zdravljenje v Nemčiji ali Švici, zdravilišče. Ali govorimo o dveh vrstah ljudi?« Reorganizacija zdravstva je potrebna, a zato ni treba vsega obrniti na glavo, je menil.

Razgradnja javnega zdravstva

»Ta zakon razgrajuje ZZZS in pomeni razpad javnega zdravstva v naši državi in odpira pot za privatizacijo,« je ocenila Rosvita Svenšek, predstavnica zavarovancev, ki je dejala, da ne more potrditi niti enega člena zakona, saj ne more soglašati z razgradnjo socialnega zdravstva.

»Minister je že marsikaj obljubil, pa ni bilo storjeno. Težko je pričakovati, da bomo po vseh pismih, ki smo jih poslali na ministrstvo in drugam, zdaj sodelovali. Žejne nas bodo prepeljali čez vodo,« je bil prepričan Janez Beja, predstavnik kmetov, ki meni, da zakon o ZZZS »na široko odpira vrata v blagajno s 4,5 milijardami evrov«. »Bojim se, da bodo po tem zakonu začeli zmanjševati zdravstvene pravice, da bi ostal denar za druge stvari,« je dejal Beja, ki je bil absolutno za to, da skupščina zahteva ustavitev zakona.

Nujne spremembe

To je skupščini predlagal tudi upravni odbor ZZZS. Pod predlog se je podpisala predsednica upravnega odbora, sindikalistka Irena Ilešič Čujovič. Prav Ilešič Čujovičeva pa je v razpravi prevesila tehtnico v prid sodelovanju z ministrom. Povedala je, da je bila na upravnem odboru preglasovana, sama meni, da se je treba pogajati. Dejala je, da so spremembe v zdravstvu nujne – tako tudi vsi drugi razpravljavci -, a da ne ve, zakaj se je minister odločil najprej reformirati ZZZS.

Sprejeti sklep

Skupščina je na koncu soglasno sprejela sklep, v katerem je zapisano, da zakona ne naslavljata ključnih težav v zdravstvu. Predlagani vsebini nista primerni za vložitev v zakonodajni postopek, zato skupščina pričakuje, da se bo v javni razpravi in pogajanjih v okviru ESS vsebina obeh zakonov korenito, tudi konceptualno spremenila. Treba je zagotoviti, da bo ZZZS ostal edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja ter da se zagotovi avtonomija ZZZS.

Preberite še:

Komentarji: