Pahor: Če bomo povezana in solidarna skupnost, nam je skoraj vse dosegljivo
Predsednik republike Borut Pahor je v govoru na proslavi ob dnevu državnosti ocenil, da če smo bili pred 31 leti »sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države, moramo biti v novem zahtevnem času sposobni izpeljati trajnosten, zeleni in digitalni prehod«. »Če bomo povezana in solidarna skupnost, nam je vse skupaj dosegljivo,« meni.
Pahor, ki je bil slavnostni govornik na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti na ljubljanskem Kongresnem trgu, je v govoru potegnil vzporednice med časom osamosvajanja in aktualnimi razmerami.
Stara celina se je na prelomu v 90. leta prejšnjega stoletja dramatično spreminjala. »V renesansi demokratične in geopolitične preobrazbe smo bili Slovenci sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države,« je opisal predsednik in dodal, da smo "v tem edinstvenem podvigu zmagovito uspeli«.
»Uspeli smo, ker smo vse te spremembe razumeli. Uspeli smo, ker smo se o njih med seboj demokratično sporazumeli. Uspeli smo, ker smo jih skupaj soustvarjali,« je ocenil.
Po njegovih besedah »nismo bili prehlajeni predmet zgodovine«. »Nismo bili zgodovinski zamudniki. Bili smo gospodar svoje usode,« je dejal in spomnil, da slavimo to našo sposobnost.
Od takrat nismo dosegli vsega. »To pripisujem temu, da nismo znali, zmogli ali celo nismo hoteli razpreti vseh kril naših sposobnosti. Ali ni bilo potrebne vizije, ali je bila odsotnost voditeljstva, ali pa je na koncu umanjkala trmasta volja za sodelovanje,« je naštel.
Hkrati pa je opozoril, da obdobje pred nami zelo verjetno ne bo čas običajnih problemov in enostavnih rešitev. »Vstopamo v zelo kompleksen, prepleten in zapleten čas v Evropi in svetu,« je posvaril.
Spomnil je na vojno v Ukrajini in napovedal, da slednje ne bomo pustili na cedilu. »Toda izjemno pomembno je, da dosežemo pravičen mir, sicer ta ne bo trajen,« je izpostavil.
Spomnil je tudi na druge mednarodne okoliščine. »Skoraj vse države se dodatno oborožujejo. (...) Številne države, ki so še do včeraj prisegale na bistveno zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, so se prisiljene zaradi novih razmer vračati celo k uporabi premoga. Soočamo se z nevarnostjo prehranske in energetske nepreskrbljenosti. (...) Visoka inflacija, ki jo poganjajo tudi posledice vojne, zdaj upočasnjuje okrevanje in maje temelje socialne stabilnosti,« je nanizal.
»Skratka, skupaj z razvitim svetom se nahajamo pred obdobjem, v katerem bo zelo pomembno, da nakopičene probleme rešujemo strpno, preudarno in razsodno,« je opozoril.
V teh razmerah moramo po njegovih besedah »dodatno okrepiti vse elemente državnosti, okrepiti demokracijo, njene institucije in vrednote«. »Demokracija je sveti gral naše države. Zelo skrbno moramo paziti, da politična razhajanja ne prerastejo v razkol,« je dejal.
V teh razmerah moramo dodatno po svojih močeh skrbeti tudi za Evropsko unijo, meni. »Odločanje o prihodnosti Evrope za slovenski narod in za našo državo, pa tudi za veliko večje in vse druge, v prihajajočem obdobju, obdobju zgoščene zgodovine, ne bo akademska razprava. Šlo bo za naše najbolj vitalne interese,« je izpostavil.
Ob koncu je strnil, da danes nimamo razlogov za pasivno vdanost v usodo, malodušje ali celo strah, tudi zato, ker smo se skozi prelomne izkušnje ustanovitve svoje lastne države in njenega razvoja zgradili tudi kot narodna in državljanska skupnost. »Bolj pomirjena in spravljena sama s seboj. Bolj občutljiva za krivico in pravico. Bolj povezana, solidarna, z veliko človeške dobrote preprostih ljudi,« je naštel.
Kot predsednik in kot oče si želi, da bi otroci, ki rastejo v tej skupnosti, »v nas videli upanje, ki bo poganjalo njihovo domišljijo in navdihovalo njihove talente«.
»Vsi skupaj si želimo, vsi, ne glede na razlike med nami, da bi tudi v tem prihajajočem času zgoščene prihodnosti skupaj ustvarili nekaj takega, zaradi česar bodo naši otroci in naši vnuki čez 30 leto tukaj na tem mestu s ponosom govorili o naši dobi,« je še dejal.
Skupna prihodnost je tudi sporočilo današnje proslave s kulturno-umetniškim programom, ki sta ga letos ustvarila Klemen Dvornik in Tomaž Letnar. Narodno zavest sta se odločila obuditi s Kosovelovimi citati, slovesnost pa povezujejo misli nekaterih znanih Slovencev.
Državne proslave na predvečer dneva državnosti, s katerim letos obeležujemo 31. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, se je udeležil politični vrh, a brez premierja Roberta Goloba, ki je še na vrhu EU v Bruslju. Prav tako so se je udeležili predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije in drugih sfer družbenega življenja. Na slovesnost so letos znova povabili tudi praporščake vseh veteranskih in domoljubnih organizacij.
