Istrani bi radi zavarovali svoj edini vodni vir
»Nujno je izdelati študijo, ki bo jasno pokazala, kako je z ogroženostjo Rižanskega vodnega vira zaradi stare železnice, ki prehaja Kraški rob, in naknadno sprejeti potrebne ukrepe,« opozarjajo v komisiji koprskega župana za spremljanje gradnje drugega tira, ki jo vodi Jadran Bajec. Do izgradnje nove železniške povezave med Koprom in Divačo pa je treba, kot dodajajo, preveriti odzivnost in opremljenost vseh služb v primeru, da bi na tem območju prišlo do nezgode.
»Razlitje kerozina iz prevrnjenega vagona v Dolu pri Hrastovljah izpred štirih let je pokazala na ranljivost našega edinega vodnega vira,« je zatrdil Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda, ki bo na pobudo omenjene županove komisije dal izdelati študijo ogroženosti Rižanskega vodovarstvenega območja. Po njegovih besedah so poleg železnice tu tudi ceste in kmetijska dejavnost, ki prav tako predstavljajo tveganje, po drugi strani pa se povečuje potreba po vodooskrbi tako z vidika poletnega povečanja odjemalcev zaradi turizma kot zaradi gospodarskih aktivnosti.
Analizo tveganja pridobili le neuradno
Kot je poudaril Jadran Bajec, ima stara železniška proga uporabno dovoljenje iz leta 1967, ko je imela Luka Koper bistveno manj prometa in tedaj tudi ni pretovarjala nevarnih kemičnih snovi ali naftnih derivatov. Danes gre skozi koprsko pristanišče skoraj 24 milijonov ton pretovora, ob zgraditvi proge pa ga je bilo tridesetkrat manj. V županovi komisiji so opozorili, da jim vse dokumentacije, ki so jo v zvezi s progo zahtevali od Slovenskih železnic oziroma od resornega ministrstva, po mesecu dni uradno še ni uspelo pridobiti. »Neuradno nam je prišla v roke le analiza tveganja, ki so jo izdelali pri Slovenskih železnicah leta 2017. Zamenjujejo se državni sekretarji in ministri, ljudje, ki živimo tu, pa ostajamo,« je izpostavil Marinko Hrvatin, koordinator za razvojne projekte v kabinetu koprskega župana Aleša Bržana. Bajec je poleg tega omenil, da je iz gasilskega poročila o nezgodi iz leta 2019 izhajalo, da ob progi ni bilo zadrževalnikov, ki bi zajeli izteklo gorivo, prav tako proga ni bila iz vseh mest ustrezno dostopna. »Nujno je zaščititi naš vodni vir, kajti lahko se zgodi, da ga zaradi nepredvidene nezgode tudi za več let izgubimo,« je podčrtal.
»Proga je dotrajana, preobremenjena in nevarna. Vzdrževanje je izjemno drago, njena posodobitev z današnjimi standardi pa je nemogoča. Če se zgodi katastrofa - kaj bo z ljudmi, ki živijo tik pod Kraškim robom,« se sprašuje Janko Sever, predsednik sveta ljudske pobude dvotirne proge Divača-Koper, ki je spregovoril tudi v imenu krajanov Črnega kala.
Župan bo organiziral reševalno vajo
»Nimamo le težav s sušo, ampak tudi z ogroženostjo,« je dejal koprski župan Aleš Bržan, ki je podprl vse predloge komisije, tudi to, da v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, gasilci in civilno zaščito organizirajo reševalno vajo. Ta bi pokazala na usposobljenost odreagiranja v primeru nezgod ter možnosti za obvarovanje Rižanskega vodnega vira, pa tudi tamkajšnjih prebivalcev. »Vztrajamo pri državnih zagotovilih, da se po zgraditvi nove železniške proge med Divačo in Koprom, kar se bo predvidoma zgodilo čez tri do štiri leta, ves nevarni tovor s stare proge nemudoma prestavi tja. To je s sklepom zahteval že koprski občinski svet,« je sklenil Bajec.
