Kljub izolaciji do novih rekordov
Pripravili smo vam izbor jesenskega branja, ki ga začenjamo z Guinnessovo knjigo rekordov 2022.
Odpri galerijo
Guinnessovo knjigo rekordov 2022 sta predstavili urednici Mojca Benedičič in Branka Fišer iz založbe Učila. FOTO: arhiv založbe
Vsak letni čas je primeren za branje, vendar se želja po njem stopnjuje s krajšanjem dneva. Tokrat smo vam pripravili izbor jesenskega branja, ki ga začenjamo z Guinnessovo knjigo rekordov 2022. Poleg številnih resnih in tehtnih premore tudi kup bizarnih rekordov, za katere se mnogi nikoli ne bi spomnili, da se da tudi v tem tekmovati.
Pri založbi Učila so nedavno predstavili slovensko različico Guinnessove knjige rekordov 2022, ki je 68. po vrsti. V njej so poleg starih rekordov zbrani tudi tisti, ki so jih po svetu postavili v lanskem, karantenskem letu, ki ni bilo ovira za neverjetne dosežke. Tokrat so v ospredju takšni, ki so se izvajali na spletu ali na varni medsebojni razdalji.
Med 1. aprilom 2020 in 31. marcem 2021 so z vsega sveta sprejeli 41.959 prijav za rekorde, kar je nekaj manj kot običajno. Povprečno je prišlo 800 prijav na teden. Vloge so se vrstile od kategorij »najdlje trajajoče balansiranje mehurčka na mezincu« in »največ blokiranih računov na instagramu« do »najhitrejšega polaganja pločevinke v hladilnik« in »največkrat izrečeno ime Shrek v minuti«. Seveda vse niso izpolnjevale strogih postopkov preverjanja rekorda.
Sicer pa so osrednja tema letošnje izdaje podnebne spremembe. Knjiga ima deset poglavij, prvo nosi naslov Okolje in predstavlja najbolj pereče okoljske težave človeštva in najbolj učinkovite rešitve.
Seveda so navedeni tudi podvigi iz Slovenije; toliko novih slovenskih rekordov, kot jih je v izdaji za leto 2022, še ni bilo. Za veliko število je zaslužen predvsem en posameznik, Stanislav Verstovšek, veteranski kolesar na dolge razdalje, ki je prispeval rekorde v cestnem kolesarjenju. Je lastnik 11 različnih rekordov, v knjigi jih je objavljenih osem. Slovenci imamo vsega skupaj kar 14 novih rekordov, ob tem pa je predstavljenih še 13 rekordov, postavljenih že prej, torej skupaj 27.
Elli H. Radinger: Darilo divjine
Nemka Elli H. Radinger, nekdanja odvetnica, ki je postala opazovalka volkov in narave, je tudi uspešna pisateljica. Po dveh uspešnicah, Modrost volkov in Modrost starih psov, ki ju je predstavila tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu, je tu nova knjiga, Darilo divjine (Mladinska knjiga, prevod Petra Piber).
Divjina je v nas globoko zakoreninjena, saj nas izziva, nas krepi, pomirja in odpira srca. Radigerjeva pripoveduje čarobne zgodbe o tem, s čim vse nas obdaruje divjina, s pustolovščinami, sproščenostjo, čudenjem, mirom, temo, medsebojno bližino, vztrajnostjo, zaupanjem, a tudi skromnostjo in strahom.
Kot je uvodoma zapisala: »Okužena sem z virusom – virusom divjine. Ko se človek okuži z njim, se ga do konca življenja ne znebi.« Na divjino gleda drugače, saj je zanjo divjina povsod, v gozdu, na morju, vrtu – in včasih tudi čisto blizu, v nas samih. V knjigi popisuje spomine na svoje življenje v gozdovih ameriške zvezne države Minnesota.
Michel Bussi: Črni lokvanji
Michel Bussi je eden najbolj priljubljenih francoskih piscev kriminalk. Je profesor geografije na rouenski univerzi, politični komentator in prejemnik številnih literarnih nagrad. Slovenski bralci ga poznajo predvsem po romanih Čas je morilec in Letalo brez nje.
Kriminalka Črni lokvanji (Učila, prevod Maja Lihtenvalner) se začne, ko najdejo mrtvega Jérôma Morvala, znanega pariškega oftalmologa in ljubitelja umetnosti, pa tudi ženskarja, obsedenega z žensko lepoto. Njegovo truplo leži v potoku, ki teče skozi Giverny, vasico, v kateri je Monet naslikal svoja slavna dela in kjer je tudi umrl. V Jérômovem žepu je razglednica Monetovih Lokvanjev z besedami »Enajst let. Vse najboljše«.
Mladi inšpektor Laurenç Sérénac ima samo enega osumljenca, Jacquesa Dupaina, moža lepe učiteljice Stéphanie. Vendar je slednja samo ena od treh žensk, vpletenih v skrivnost. Tu sta še mlada genialna slikarka in stara vdova, ki iz mlina ob potoku nadzoruje vso vas.
Max Seeck: Lov na čarovnice
Novo uspešnico Lov na čarovnice je spisal tudi finski pisatelj (Didakta, prevod Maja Lihtenvalner), čigar uspešni prvenec Hamurabijevi angeli je tudi preveden v slovenščino. Zanj je leta 2016 prejel nagrado za najboljši prvenec med finskimi kriminalnimi romani.
Lov na čarovnice prinaša zgodbo o umoru žene slavnega pisatelja kriminalk Rogerja Koponena, ki kaže na okultizem. Za preiskavo zadolžijo detektivko s skrivnostno preteklostjo Jessico Niemi. Sledijo novi umori, ki so med seboj povezani. Morilec namreč posnema umore iz uspešne Rogerjeve trilogije kriminalk.
L. J. Ross: Umori pri Heavenfordu
Angleška pisateljica L. J. Ross je avtorica številnih mednarodnih uspešnic, najbolj pa je znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot pet milijonih in pol izvodov po vsem svetu.
Umori pri Heavenfordu (Učila, Minka Ožek) prinašajo nov primer višjega inšpektorja Ryana. Romarji v heavenfieldski cerkvici naletijo na mrtvega moškega. Ob njem ne najdejo ne morilskega orožja ne motiva, niti ni osumljencev. Ker je bil Ryan pri policiji pravkar suspendiran, je trmasto prepričan, da bo opral svoje ime. Ko njegova kariera obvisi na nitki, začnejo na nepojasnjen način umirati člani skrivnostne sekte Krog, nekdo pa si želi, da bi tudi Ryan končal na mizi mrliškega oglednika. Umori in uganke so začinjeni z romantiko in humorjem, zgodba pa se dogaja v spektakularni northumbrijski pokrajini severne Anglije.
Vid Legradić: Za devetimi zvezdami
Slovenskih znanstvenofantastičnih romanov ravno ne mrgoli. Vid Legradić, sicer psiholog, ki je delal v turizmu, je koronske čase izkoristil za veliko domišljijsko avanturo Za devetimi zvezdami, ki jo je izdal pri svoji založbi Travid. V njej se je ognil tradicionalnemu boju med dobrim in zlom ter maščevanju, ki pogosto dominira v tej zvrsti. Roman ima avtobiografske elemente, postavljen pa je deset tisoč let v prihodnost.
Prinaša zgodbo o Travidu Ursu, turističnem vodniku, ki se ob opravljanju svojega dela zaplete v politične spletke, povezane z enim od njegovih gostov. Presenetljivo ga to ne zanese v politiko, temveč v nova prijateljstva, nenavadne svetove in položaje, v katerih je na preizkušnji njegova vera vase, v dobro in resnico.
Pri založbi Učila so nedavno predstavili slovensko različico Guinnessove knjige rekordov 2022, ki je 68. po vrsti. V njej so poleg starih rekordov zbrani tudi tisti, ki so jih po svetu postavili v lanskem, karantenskem letu, ki ni bilo ovira za neverjetne dosežke. Tokrat so v ospredju takšni, ki so se izvajali na spletu ali na varni medsebojni razdalji.
Med 1. aprilom 2020 in 31. marcem 2021 so z vsega sveta sprejeli 41.959 prijav za rekorde, kar je nekaj manj kot običajno. Povprečno je prišlo 800 prijav na teden. Vloge so se vrstile od kategorij »najdlje trajajoče balansiranje mehurčka na mezincu« in »največ blokiranih računov na instagramu« do »najhitrejšega polaganja pločevinke v hladilnik« in »največkrat izrečeno ime Shrek v minuti«. Seveda vse niso izpolnjevale strogih postopkov preverjanja rekorda.
Sicer pa so osrednja tema letošnje izdaje podnebne spremembe. Knjiga ima deset poglavij, prvo nosi naslov Okolje in predstavlja najbolj pereče okoljske težave človeštva in najbolj učinkovite rešitve.
Seveda so navedeni tudi podvigi iz Slovenije; toliko novih slovenskih rekordov, kot jih je v izdaji za leto 2022, še ni bilo. Za veliko število je zaslužen predvsem en posameznik, Stanislav Verstovšek, veteranski kolesar na dolge razdalje, ki je prispeval rekorde v cestnem kolesarjenju. Je lastnik 11 različnih rekordov, v knjigi jih je objavljenih osem. Slovenci imamo vsega skupaj kar 14 novih rekordov, ob tem pa je predstavljenih še 13 rekordov, postavljenih že prej, torej skupaj 27.
Elli H. Radinger: Darilo divjine
Darilo divjine
Darilo divjine
Nemka Elli H. Radinger, nekdanja odvetnica, ki je postala opazovalka volkov in narave, je tudi uspešna pisateljica. Po dveh uspešnicah, Modrost volkov in Modrost starih psov, ki ju je predstavila tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu, je tu nova knjiga, Darilo divjine (Mladinska knjiga, prevod Petra Piber).
Divjina je v nas globoko zakoreninjena, saj nas izziva, nas krepi, pomirja in odpira srca. Radigerjeva pripoveduje čarobne zgodbe o tem, s čim vse nas obdaruje divjina, s pustolovščinami, sproščenostjo, čudenjem, mirom, temo, medsebojno bližino, vztrajnostjo, zaupanjem, a tudi skromnostjo in strahom.
Kot je uvodoma zapisala: »Okužena sem z virusom – virusom divjine. Ko se človek okuži z njim, se ga do konca življenja ne znebi.« Na divjino gleda drugače, saj je zanjo divjina povsod, v gozdu, na morju, vrtu – in včasih tudi čisto blizu, v nas samih. V knjigi popisuje spomine na svoje življenje v gozdovih ameriške zvezne države Minnesota.
Michel Bussi: Črni lokvanji
Črni lokvanji
Črni lokvanji
Michel Bussi je eden najbolj priljubljenih francoskih piscev kriminalk. Je profesor geografije na rouenski univerzi, politični komentator in prejemnik številnih literarnih nagrad. Slovenski bralci ga poznajo predvsem po romanih Čas je morilec in Letalo brez nje.
Kriminalka Črni lokvanji (Učila, prevod Maja Lihtenvalner) se začne, ko najdejo mrtvega Jérôma Morvala, znanega pariškega oftalmologa in ljubitelja umetnosti, pa tudi ženskarja, obsedenega z žensko lepoto. Njegovo truplo leži v potoku, ki teče skozi Giverny, vasico, v kateri je Monet naslikal svoja slavna dela in kjer je tudi umrl. V Jérômovem žepu je razglednica Monetovih Lokvanjev z besedami »Enajst let. Vse najboljše«.
Mladi inšpektor Laurenç Sérénac ima samo enega osumljenca, Jacquesa Dupaina, moža lepe učiteljice Stéphanie. Vendar je slednja samo ena od treh žensk, vpletenih v skrivnost. Tu sta še mlada genialna slikarka in stara vdova, ki iz mlina ob potoku nadzoruje vso vas.
Max Seeck: Lov na čarovnice
Lov na čarovnice
Lov na čarovnice
Novo uspešnico Lov na čarovnice je spisal tudi finski pisatelj (Didakta, prevod Maja Lihtenvalner), čigar uspešni prvenec Hamurabijevi angeli je tudi preveden v slovenščino. Zanj je leta 2016 prejel nagrado za najboljši prvenec med finskimi kriminalnimi romani.
Lov na čarovnice prinaša zgodbo o umoru žene slavnega pisatelja kriminalk Rogerja Koponena, ki kaže na okultizem. Za preiskavo zadolžijo detektivko s skrivnostno preteklostjo Jessico Niemi. Sledijo novi umori, ki so med seboj povezani. Morilec namreč posnema umore iz uspešne Rogerjeve trilogije kriminalk.
L. J. Ross: Umori pri Heavenfordu
Umori pri Heavenfordu
Umori pri Heavenfordu
Angleška pisateljica L. J. Ross je avtorica številnih mednarodnih uspešnic, najbolj pa je znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot pet milijonih in pol izvodov po vsem svetu.
Umori pri Heavenfordu (Učila, Minka Ožek) prinašajo nov primer višjega inšpektorja Ryana. Romarji v heavenfieldski cerkvici naletijo na mrtvega moškega. Ob njem ne najdejo ne morilskega orožja ne motiva, niti ni osumljencev. Ker je bil Ryan pri policiji pravkar suspendiran, je trmasto prepričan, da bo opral svoje ime. Ko njegova kariera obvisi na nitki, začnejo na nepojasnjen način umirati člani skrivnostne sekte Krog, nekdo pa si želi, da bi tudi Ryan končal na mizi mrliškega oglednika. Umori in uganke so začinjeni z romantiko in humorjem, zgodba pa se dogaja v spektakularni northumbrijski pokrajini severne Anglije.
Vid Legradić: Za devetimi zvezdami
Za devetimi zvezdami
Za devetimi zvezdami
Slovenskih znanstvenofantastičnih romanov ravno ne mrgoli. Vid Legradić, sicer psiholog, ki je delal v turizmu, je koronske čase izkoristil za veliko domišljijsko avanturo Za devetimi zvezdami, ki jo je izdal pri svoji založbi Travid. V njej se je ognil tradicionalnemu boju med dobrim in zlom ter maščevanju, ki pogosto dominira v tej zvrsti. Roman ima avtobiografske elemente, postavljen pa je deset tisoč let v prihodnost.
Prinaša zgodbo o Travidu Ursu, turističnem vodniku, ki se ob opravljanju svojega dela zaplete v politične spletke, povezane z enim od njegovih gostov. Presenetljivo ga to ne zanese v politiko, temveč v nova prijateljstva, nenavadne svetove in položaje, v katerih je na preizkušnji njegova vera vase, v dobro in resnico.
