Umrl je Ivan Zidar
Nekdanji prvi mož propadlega gradbenega velikana SCT je po naših informacijah umrl v 83. letu starosti.
Odpri galerijo
Ivan Zidar je SCT vodil vse od vrha, ko so imeli pomembne projekte tudi na tujem, pa do konca, ko je šla družba v stečaj. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ivan Zidar, dolgoletni šef SCT in pozneje prvoobtoženi v tako imenovani aferi Čista lopata, se je v zadnjih letih tudi zaradi bolezni povsem umaknil iz javnosti.
Po diplomi na ljubljanski Fakulteti za strojništvo leta 1968 se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje kamnin v Jugoslaviji, leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste.
Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje SCT (Slovenija ceste Tehnika), je postal njegov glavni direktor in tako vzpostavil gradbeni sistem.
Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT.
V 80. letih prejšnjega stoletja je SCT izvajal velike projekte, tudi v Iraku in Libiji. V samostojni državi pa je bil njegov največji projekt izgradnja avtocestnega križa. Družba je imela v zlatih časih kar okoli 11.000 delavcev.
A Zidarjeva kariera ni bila ves čas bleščeča, saj se je zapletel v sodne postopke, povezane z gospodarskim kriminalom in oškodovanja upnikov.
Leta 2008 je proti Zidarju in še nekaterim drugim vodilnim gradbincem v državi stekel predkazenski postopek zaradi gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja pri gradnji novega centra za kontrolo zračnega prometa na brniškem letališču. Osumljenci so se ujeli tudi v tajne policijske prisluhe, ki so razkrili način nezakonitega delovanja.
Tako za SCT kot za Zidarja je bilo prelomno leto 2011, saj se je takrat začel stečaj nekoč vodilnega gradbenega podjetja v regiji. Dve leti pozneje je bila pravnomočna še sodba, ki je bila neugodna za Zidarja in sedem soobtoženih.
Zaradi slabega zdravstvenega stanja je sodišče Zidarju večkrat odložilo izvršitev 14-mesečne zaporne kazni, ki bi jo moral prestati v zadevi Čista lopata. Izvedenci so ugotovili, da potrebuje stalno pomoč tretje osebe in da v zaporu ni ustreznih razmer za takšne bolnike. Da bi zaradi slabega zdravja kdaj odšel v zapor, je bilo sicer po mnenju stroke ves čas malo verjetno.
Kot izhaja iz poročanja medijev in sodnih postopkov, je Zidar upnikom dolgoval 16 milijonov evrov, sumi so bili celo, da je denar skrival tudi v davčnih oazah. Zato je šel tudi v osebni stečaj, ki bi se 2023 iztekel.
Po diplomi na ljubljanski Fakulteti za strojništvo leta 1968 se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje kamnin v Jugoslaviji, leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste.
Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje SCT (Slovenija ceste Tehnika), je postal njegov glavni direktor in tako vzpostavil gradbeni sistem.
Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT.
V 80. letih prejšnjega stoletja je SCT izvajal velike projekte, tudi v Iraku in Libiji. V samostojni državi pa je bil njegov največji projekt izgradnja avtocestnega križa. Družba je imela v zlatih časih kar okoli 11.000 delavcev.
A Zidarjeva kariera ni bila ves čas bleščeča, saj se je zapletel v sodne postopke, povezane z gospodarskim kriminalom in oškodovanja upnikov.
Obsojen, a nikoli zaprt
Leta 2008 je proti Zidarju in še nekaterim drugim vodilnim gradbincem v državi stekel predkazenski postopek zaradi gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja pri gradnji novega centra za kontrolo zračnega prometa na brniškem letališču. Osumljenci so se ujeli tudi v tajne policijske prisluhe, ki so razkrili način nezakonitega delovanja.
Tako za SCT kot za Zidarja je bilo prelomno leto 2011, saj se je takrat začel stečaj nekoč vodilnega gradbenega podjetja v regiji. Dve leti pozneje je bila pravnomočna še sodba, ki je bila neugodna za Zidarja in sedem soobtoženih.
Zaradi slabega zdravstvenega stanja je sodišče Zidarju večkrat odložilo izvršitev 14-mesečne zaporne kazni, ki bi jo moral prestati v zadevi Čista lopata. Izvedenci so ugotovili, da potrebuje stalno pomoč tretje osebe in da v zaporu ni ustreznih razmer za takšne bolnike. Da bi zaradi slabega zdravja kdaj odšel v zapor, je bilo sicer po mnenju stroke ves čas malo verjetno.
Kot izhaja iz poročanja medijev in sodnih postopkov, je Zidar upnikom dolgoval 16 milijonov evrov, sumi so bili celo, da je denar skrival tudi v davčnih oazah. Zato je šel tudi v osebni stečaj, ki bi se 2023 iztekel.
