Golob podpisal sporazum o neizplačilu milijonske nagrade
Nekdanjemu prvemu možu Gen-I, zdaj predsedniku vlade Robertu Golobu, je skladno s pogodbo o oblikovanju variabilnega dela plače pripadlo približno poldrugi milijon evrov bruto nagrade. Za svoje delo do 18. novembra 2021, ko mu je prenehal zadnji petletni mandat na vrhu trgovca z elektriko in pred vstopom v politiko, je njegovo plačilo doseglo 200.692 evrov neto, je razvidno iz letnega poročila.
Robert Golob ne odgovarja na vprašanja, kdaj in zakaj je podpisal sporazum, da se odpoveduje milijonski nagradi za vodenje Gen-I leta 2021.
Kdaj je podpisal sporazum, da se odpoveduje nagradi v vrednosti okoli 1,4 milijona evrov bruto, po nekaterih informacijah pa naj bi ta dosegla še več, nam iz kabineta predsednika vlade niso odgovorili. Spomnimo, da je Robert Golob sicer že januarja lani, ob vstopu na politični parket, zatrdil, da je pri notarju overil obljubo, da bo nagrado, ki mu ob plači pripada za dobro poslovanje Gen-I, podaril humanitarnim organizacijam in da bo vesel, če bo čim višja.
Golob molči o sporazumu, s katerim se odpoveduje milijonski nagradi.
Preostali člani njegove uprave še niso potrdili, da se denarju odpovedujejo.
O tem, da nagrad ne bo, je odločila skupščina Gen-I.
A na decembrski skupščini družbe, dogajanje okoli nje je bilo precej skrivnostno, so sprejeli sklep, da se ves razpoložljivi denar porabi za blaženje posledic draginje. Gen-I je v večinski lasti države; njegova lastnika sta dva – prvi je Gen, d. o. o., ki je v lasti Republike Slovenije, drugi lastnik pa je Gen-El, d. o. o., katerega lastništvo je razdeljeno med Gen-I, Elektro Ljubljana in Gen, d. o. o. Uradno je skupščina – na njej o višini zneska niso govorili – sprejela sklep, da se članom poslovodstva ponudi v podpis sporazum, s katerim se odpovedujejo nagradi. V Gen energiji so nam povedali, da je sklep skupščine še »v izvajanju«, kar pomeni, da ga vsi še niso podpisali, neuradno pa smo izvedeli, da je Golob sporazum že podpisal.
Predvidene nagrade poslovodstvu družbe za poslovanje s 70 milijoni evrov dobička leta 2021 so zaradi višine zneska povzročile veliko hude krvi. Nagrada naj bi pripadla tako Golobu kot dvema drugima od treh članov uprave, in sicer Igorju Koprivnikarju, in Andreju Šajnu, ki pa bi jima izplačali nekoliko nižji znesek. Danijel Levičar je imel pogodbo, ki ni predvidela nagrade.
Po poslovnem poročilu Gen-I za leto 2021 se je strošek plač z 20,6 milijona evrov leta 2020 zvišal na 38,5 milijona evrov leta 2021. Zvišanje stroškov dela je posledica novih zaposlitev in vračunanih nagrad zaradi izrednega poslovnega uspeha skupine Gen-I leta 2021, je še mogoče prebrati v poročilu.
Kako se oblikujejo plače
Zaposleni v Gen-I imajo fiksni in variabilni del plače, zadnji se je povečal že med letom. Nasprotno pa je poslovodstvo dobilo enake zneske kot leto prej, nižji so le zato, ker se je petletni mandat uprave končal novembra 2021.
Tako so leta 2020 upravi izplačali 1,1 milijona bruto plač, bonitet in drugih prejemkov, leta 2021 do izteka mandata pa skupaj malo več kot milijon evrov. Golob je leta 2021 skupaj, tudi s 105.679 evrov nagrade za uspešnost, na svoj račun prejel 200.692 evrov. Leto prej je skupaj prejel neto 214.034 evrov.
Golob je torej sporazum, s katerim se odpoveduje visoki nagradi, že podpisal, za druge člane poslovodstva – Koprivnikar je zdaj predsednik uprave Gen-I, v upravi je tudi Šajn, Levičar pa je poslovni direktor Gen energije – potrditve še nismo dobili, Levičar je le pojasnil, da njegova pogodba ni predvidevala nagrade.
Razvpiti primer Kramar
Visoki prejemki slovenskih menedžerjev običajno vzbujajo pozornost javnosti. Med najbolje plačanimi je že več let tudi Jože Colarič, predsednik uprave Krke. Čisti dobiček Krke, v kateri ima država v lasti dobro četrtino, je leta 2021 presegel 308 milijonov evrov, torej je bil več kot štirikrat višji od dobička Gen-I.
Colaričeva plača je skupaj dosegla 1.164.000 evrov bruto, od tega je variabilni del znašal 733.000 evrov bruto. Neto je predsednik uprave Krke prejel 491.000 evrov.
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v istem letu prejel dobrih 574.000 evrov bruto, od tega je bil fiksni del plače 441.000 evrov bruto.
Do zdaj je v javnosti in politiki najbolj odmeval milijon evrov nagrade nekdanjemu predsedniku uprave Ljubljanske banke Marjanu Kramarju.
Predsednik vlade Borut Pahor in minister za finance Franc Križanič sta spomladi 2009 Kramarja poklicala po telefonu in ga pozvala, naj vrne milijon evrov nagrade, ki so mu jo za vodenje banke v letih 2004–2007 izplačali januarja tistega leta.
Poslanci so nato sprejeli poseben zakon (tako imenovani lex Kramar), ki je veljal do konca leta 2010 in je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino: pri plačah, denimo, več kot 12.500 evrov na mesec, pri nagradah pa nad 25.000 evrov na leto. Skupaj z dohodnino je obdavčitev znašala okoli 90 odstotkov. Dohodke je obdavčil za nazaj.
Ustavno sodišče je nato konec leta 2013 odločilo, da je zakon o obdavčenju nagrad predsednikov uprav, ki je obdavčil nagrado Marjanu Kramarju, neustaven. Pahorjeva vlada je po mnenju ustavnega in tudi upravnega sodišča posegla v že pridobljeno pravico. Koliko denarja je dobil Kramar vrnjenega, ni znano, postopek vrnitve je vodila davčna uprava, neuradno pa naj bi dobil 1,3 milijona evrov z obrestmi.
