Wang Yaping in druge taikonavtke
Odkar je vesoljska ladja Shenzhou 8 v soboto na kitajsko vesoljsko postajo Tianhe ponesla novo posadko, so številni Kitajci na družbenih omrežjih izrazili zaskrbljenost za zdravje enega od članov misije. Oziroma članice. Tokrat je na šestmesečno bivanje v orbiti poletela tudi 41-letna astronavtka Wang Yaping, njeni rojaki pa se zdaj sprašujejo, ali je lahko za žensko nevarno tako dolgotrajno bivanje v breztežnostnem stanju.
Mnoge od njih je zaskrbelo, ali lahko imajo ženske v vesolju normalno menstruacijo, glede na to, da maternica v breztežnostnem okolju težko izloči menstrualno kri, pri čemer so se vprašali, ali je to razlog, da Nasine astronavtke med vesoljskimi misijami jemljejo tablete za nadzor ovulacijskega cikla.
Prav zaradi takšnih vprašanj so se kitajski državni mediji potrudili podrobno pojasniti, kaj vse se bo z Wang Yaping dogajalo med bivanjem na vesoljski postaji Tianhe.
Čeprav tega uradno niso omenili, je prav nevarnost, da bi lahko bila ženska po vrnitvi na Zemljo sterilna, razlog, da so za dolgo pot v vesolje izbrali posameznico, ki že ima otroka. Wang Yaping ima namreč petletno hčer. Med pripravami na misijo so opravili številne prilagoditve opreme, prehrane in namestitve, da bi zadovoljili specifične potrebe žensk.
Po pisanju kitajskih medijev so za članico posadke vesoljske postaje pripravili posebno pošiljko ženskih oblačil, sanitetnih izdelkov, kozmetike pa tudi slaščic in čokolade. V Tianhe so poslali tudi zalogo krvi, če bi jo potrebovali. Ženske imajo v vesolju redno menstruacijo, so pojasnili znanstveniki, med menstrualnim ciklom pa ne odhajajo na tako imenovane »vesoljske sprehode« zunaj modula, in to zaradi nevarnosti dekompresijske bolezni in nenadzorovane krvavitve.
Najbolj izkušeni taikonavt
Wang Yaping bo prva Kitajka, ki se bo sprehodila po odprtem vesolju in opravila vrsto dejavnosti na zunanji strani vesoljskega plovila. Dejansko je najbolj izkušena taikonavtka (kot se v kitajskem jeziku imenuje astronavtka) od vseh treh članov posadke. Njen kolega na tej misiji Zhai Zhigang je v vesolje poletel samo enkrat pred 13 leti in na vesoljski ladji Shenzhou 7 preživel tri dni. Ye Guangfu, ki je prav tako član posadke, pa je tokrat prvič v vesolju. Wang Yaping je bila leta 2013 druga Kitajka v vesolju. Takrat je v vesoljskem laboratoriju Tiangong-1 preživela dva tedna.
V komentarju o odhodu treh taikonavtov na vesoljsko postajo je glavni urednik Global Timesa Hu Xijin poudaril, da so »čustva in vizija velesile v krvi kitajskega naroda. Celo med tem, ko živijo vsakdanje življenje, državljani čutijo, da so z njimi povezani veliki nacionalni dogodki«. Osvajanje vesolja je eden od teh.
Že ko je oktobra 2003 v orbito poletel prvi Kitajec, je bilo jasno, da bo Kitajska na tej misiji vztrajala pri spolni enakopravnosti, ali, če že ne moremo govoriti o enakopravnosti, vsaj pri stalni udeležbi žensk v velikih vesoljskih projektih. Tako so bila tudi na vesoljski postaji Tianhe od začetka predvidena ženska stranišča, posebej dizajnirani delovni naslanjači za ženske in na jedilniku – čokolada. Že Mao Zedong je govoril, da ženske podpirajo polovico neba, vendar je bilo ob tem nebo ustrojeno po moško.
Odpravljanje tabujev
Velik napredek je že to, da so v kitajski javnosti odpravili tabu ženskega menstrualnega cikla. O tem se še pred kratkim ni govorilo niti v družinah, kaj šele v partijskih medijih. A težko je napovedati, kakšne feministične preboje bodo izvedle Wang Yaping in druge taikonavtke, ki se pripravljajo na dolge polete. Wang Yaping je vojaška pilotka s činom polkovnice in edina stvar, ki se mi je prikradla v misli, medtem ko to pišem, je, da v kitajskem jeziku samostalnik pilot ni opredeljen ne z moškim ne z ženskim spolom. Torej je vsaj kitajski jezik od nekdaj pripravljen za pravo spolno enakopravnost.
