Umrl je klasik dunajskega akcionizma Hermann Nitsch

Zaslovel je z umetniškimi akcijami s konceptom celostne umetnine oziroma Gledališča orgij in misterijev (O. M. Theater).
Fotografija: Hermann Nitsch pred svojim delom v londonski Saatchi Gallery leta 2005. FOTO: Matt Dunham/Reuters
Odpri galerijo
Hermann Nitsch pred svojim delom v londonski Saatchi Gallery leta 2005. FOTO: Matt Dunham/Reuters

V starosti 83 let je umrl avstrijski umetnik Hermann Nitsch (rojen leta 1938), ki je veljal za klasika povojne avstrijske neoavantgarde in ob Güntherju Brusu, Ottu Mühlu ter Rudolfu Schwarzkoglerju osrednjega protagonista mednarodno priznanega gibanja v avstrijski prestolnici, ki se ga je oprijela oznaka dunajski akcionizem.

Nitschevo delo je segalo od zgodnjih del, ki sodijo v njegovi biografiji v poglavje akcijskega slikarstva, do poznih, ki jih opisujejo kot presenetljivo barvita, slovel pa je predvsem po bistvenem segmentu svojega opusa, ki ga je skoncentriral v konceptu celostne umetnine oziroma Gledališča orgij in misterijev (O. M. Theater). To je bila še za današnje razmere kontroverzna oblika umetnostne komunikacije, za katero se mu je zamisel porodila že leta 1958 in ga je odtlej polno zaposlovala.

Totalno dogajanje, prignano na rob znosnega

Gledališče O. M. so bile večdnevne skupinske akcije, katerih osnovni cilj je bilo angažiranje vseh čutov obiskovalcev, ne le tradicionalnega pogleda. Nitsch jih je namesto z barvami napadal z ritualno uporabo krvi, vroče vode, mesa, črevesja živali in teles sodelujočih, kar je gledalca neizbežno oropalo vsakršne distance in ga prestavilo v totalno dogajanje, prignano na rob znosnega ali tudi onkraj, v močvirje podzavesti.

Prvo takšno slikarsko akcijo so na Dunaju videli v Tehničnem muzeju leta 1960, v avstrijski prestolnici ji je sledil še niz podobnih do leta 1966, zatem pa je Gledališče O. M. prodrlo v svet, najprej v ZDA, kasneje pa tudi v Evropo.

Idealno prizorišče za svoje projekte je Nitsch našel na gradu Prinzendorf v Spodnji Avstriji, v katerem je od leta 1971 tudi stanoval, posledice njegovih akcij pa so t. i. relikti, ki so dosegli status likovnih del in smo jih lahko videli tudi pri nas, denimo na razstavi v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Pravkar pa je tudi med umetniki, katerih dela so uvrščena v izbor razstave Umetnik – zbiratelj – javnost; Umetniška zbirka Hilger v Mestni galeriji Ljubljana.

Preberite še:

Komentarji: