Koliko užitne hrane še vedno konča v smeteh?
Povprečen Slovenec vsako leto zavrže 68 kilogramov hrane. Količina odpadne hrane se je povečala predvsem v gospodinjstvih in pri proizvodnji hrane, medtem ko se je v živilskih trgovinah in živilskih storitvah zmanjšala.
Odpadna hrana je postala eden večjih izzivov današnje družbe in prav s tem namenom je Evropska agencija za varnost hrane začela kampanjo #EUIzberivarnohrano, ki so jo nedavno predstavili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tretjo različico kampanje so organizirali in sponzorirali Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za zdravje in Nacionalni Inštitut za javno zdravje.
Kampanja #EUIzberivarnohrano za manj odpadne hrane
Cilj evropske kampanje #EUIzberivarnohrano je ozaveščati državljane o izzivih in rešitvah v zvezi s prehranskimi dopolnili, alergeni in odpadno hrano. Številni ljudje trpijo zaradi alergij, ki jih povzročajo določena živila oziroma njihove sestavine.
S preverjanjem označb na predpakiranih živilih, na katerih so med sestavinami navedeni alergeni, in informacij o nepredpakiranih živilih se lahko ljudje izognejo alergijam. Prav nerazumevanje navedenih rokov uporabnosti na označbi živil je eden poglavitnih razlogov za večjo količino odpadne hrane.
O tej temi smo se pogovarjali z Blažo Nahtigal z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Tadejom Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Odpadna hrana je globalni izziv, ki zadeva vsako državo. Kdaj je slovenska vlada ta izziv oziroma področje začela obravnavati kot prioriteto in ali obstaja strategija za njeno dolgoročno rešitev?
Izgube hrane in odpadna hrana so globalni izziv, težava celotne družbe in celotne verige preskrbe s hrano. V Sloveniji je v letu 2021 prebivalec zavrgel povprečno 68 kg hrane, od katerih je bilo 38 % še vedno užitne. Po podatkih EUROSTAT je bila Slovenija v letu 2020 na zadnjem mestu med državami članicami EU, kar pomeni, da je zavrgla najmanj hrane na prebivalca na leto. V EU je prebivalec zavrgel povprečno 131 kg hrane letno.
V Sloveniji smo se s prerazporejanjem presežkov hrane začeli z vstopom v Evropsko unijo, ko smo tako kot druge države članice izvajali ukrep 'pomoč v hrani iz intervencijskih zalog za ogrožene osebe v Uniji'. Ta ukrep smo izvajali do konca leta 2013, ko je prešel v Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim v EU v okviru socialne politike, ki naj bi ga nadomestil.
Nato je MKGP leta 2017 v zakonu, ki ureja kmetijstvo, uredil zakonsko podlago za donirano hrano, s čimer smo opredelili, kaj je donirana hrana, kdo je donator, kdo posrednik pri razdeljevanju donirane hrane in kdo upravičenec. Prav tako se je posrednikom, za namen spodbujanja donirane hrane, omogočilo sofinanciranje nakupa tehnične opreme za izvajanje dejavnosti. Prvo sofinanciranje je bilo leta 2018 v višini 50.000 evrov. Hkrati so se dopolnila tudi davčna pravila, in sicer se je določilo, da je lastna cena oziroma nabavna cena blaga za donirano hrano enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane donatorja v tekočem letu ne presega 2 % njegovih prihodkov.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) od leta 2019 vodi evropski projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, s katerim obravnava vrzeli v metodologiji merjenja odpadne hrane v Sloveniji, krepi ozaveščanje končnih potrošnikov kot največjih povzročiteljev odpadne hrane pri nas in izobražuje vse člene verige preskrbe s hrano. Projekt prav tako povezuje tematiko zmanjševanja količin odpadne hrane in posledičnega zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
Na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob prvem mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, 29. septembra 2020, celotna veriga preskrbe s hrano podpisala Izjavo o sodelovanju za zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane.
Konec leta 2021 je bila sprejeta nacionalna Strategija za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano: »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet«. Pripravljen je tudi Akcijski načrt za omenjeno strategijo, ki opredeljuje 57 konkretnih ukrepov za celotno verigo preskrbe s hrano.
V letu 2022 je Vlada RS sprejela revidiran Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, ki prav tako vključuje ukrepe na področju preprečevanja nastajanja odpadne hrane vzdolž celotne prehranske verige in deluje pod okriljem MOPE.
Kako lahko znanost pomaga pri pravilnih odločitvah, ko gre za varnost hrane in odpadno hrano?
Varnost hrane temelji na oceni tveganja. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je odgovorni organ za oceno tveganja, ki zagotavlja neodvisno znanstveno svetovanje in podporo politikam EU z jasnimi sporočili o tveganjih. Osredotoča se predvsem na ocenjevanje tveganj za zdravje ljudi in živali, povezanih z živili in krmo. Področje delovanja EFSA neposredno ne obravnava odpadne hrane, ki je pomembno družbeno, gospodarsko in okoljsko vprašanje, a EFSA z znanstvenim svetovanjem, oceno tveganja, spodbujanjem dobrih praks in obveščanjem o tveganjih v povezavi s hrano, ki je še varna in primerna za uživanje, pomembno prispeva k zmanjšanju količin odpadne hrane.
Največ odpadne hrane (več kot polovico) nastane v gospodinjstvih in eden od razlogov je nerazumevanje roka uporabnosti, označenega na embalaži živil, pri potrošnikih. Rok uporabnosti je naveden kot datum uporabe (»porabiti do«) ali datum minimalne trajnosti (»uporabno najmanj do«). Datum uporabe »porabiti do« se uporablja za živila, ki so mikrobiološko hitro pokvarljiva in so lahko po krajšem obdobju neposredno nevarna za zdravje ljudi, zato po navedenem datumu niso več varna za uživanje, prepovedana je tudi njihova prodaja. Datum minimalne trajnosti »uporabno najmanj do« je datum, do katerega živilo ohrani svoje značilne lastnosti (kakovost), kadar je pravilno shranjeno. Živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti lahko ostajajo v prodaji, kar mora biti jasno vidno in nedvoumno označeno. Takšna živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana.
Rok uporabnosti določijo nosilci živilske dejavnosti in EFSA je leta 2020 izdala prvo znanstveno mnenje, ki naj bi ga nosilci živilske dejavnosti upoštevali pri določanju roka uporabnosti (»porabiti do« ali »uporabno najmanj do«), da se zagotovi varnost živil. Razvila je tudi drevo odločanja, sestavljeno iz niza vprašanj, v pomoč nosilcem živilske dejavnosti pri izbiri navedbe roka uporabnosti za različna živila. Leta 2021 je bilo objavljeno drugo znanstveno mnenje, ki se osredotoča na druge vidike zagotavljanja informacij o živilih potrošnikom, kot so pogoji shranjevanja, časovne omejitve za uživanje po odprtju embalaže, nasveti za odmrzovanje za potrošnike in prakse odmrzovanja, ki prav tako vplivajo na količine odpadne hrane. Za trajnostno označevanje rokov uporabnosti živil načrtuje Evropska komisija, skladno s strategijo »Od vil do vilic«, revizijo pravil za označevanje rokov uporabnosti na živilih z namenom zmanjšanja količin odpadne hrane zaradi nerazumevanja potrošnikov ob hkratni zagotovitvi varnosti hrane. Ukrepi za zmanjšanje količin odpadne hrane morajo biti znanstveno utemeljeni in ne smejo negativno vplivati na varnost hrane.
Za varno prerazporejanje hrane, ki je tudi eden od načinov za zmanjševanje količine odpadne hrane, je EFSA leta 2018 razvila nov pristop obvladovanja varnosti hrane, ki trgovcem na drobno olajša doniranje hrane, kot odziv na 2017 sprejete smernice Evropske komisije o doniranju hrane. Poenostavljen pristop vključuje korake za preverjanje, ali je donirana hrana varna, kot so nadzor roka uporabnosti, vzdrževanje hladne verige in zagotavljanje komunikacije med darovalcem in prejemniki. Pristop zagotavlja skladnost delovanja ponudnikov in prejemnikov presežne hrane glede na zakonodajne predpise EU (higiena in varnost hrane, sledljivost, odgovornost).
Ne samo ocene tveganja in znanstveni nasveti za varnost hrane, tudi znanstvene študije o vedenju in odločanju potrošnikov so lahko podlaga za strategije za spodbujanje odgovornega uživanja hrane in zmanjšanje količin odpadne hrane. Z razumevanjem zaznavanja potrošnikov lahko znanost pomaga pri oblikovanju učinkovitih ukrepov za spodbujanje trajnostne izbire hrane. Zadnja javnomnenjska raziskava Evrobarometra iz leta 2022 glede varnosti hrane v EU je med drugimi izpostavila vprašanja ozaveščenosti o temah, povezanih z varnostjo hrane, zaskrbljenost glede varnosti hrane in zaupanje v vire informacij o prehranskih tveganjih. V Sloveniji znanstvenikom zaupa 77 % in v EU27 82 % anketiranih.
Za raziskovanje, znanost in inovacije so pomembni podatki in njihova uporaba. Tako se lahko bolj ciljno obravnavajo izzivi za zmanjšanje izgub hrane in odpadne hrane ter tudi predlagajo rešitve ali politične usmeritve. Ključnega pomena za zmanjšanje količin odpadne hrane in izgub hrane so inovacije, ki ustvarjajo nove izdelke, storitve in poslovne modele.
Kampanja #EUIzberivarnohrano poteka že tretje leto in prizadevanjem za zmanjšanje količin odpadne hrane se je pridružilo 16 držav članic EU. Kaj je po vašem mnenju najpomembnejša prioriteta kampanje?
Ena ključnih zadev v kampanji je zagotovo ozaveščanje o rokih uporabnosti živil, saj lahko tako pripomore k manj odpadne hrane. Manj odpadne hrane pa pomeni tudi manj izpustov toplogrednih plinov, boljšo preskrbo s hrano, manjši pritisk na kmetijske površine ter boljši ekonomski in gospodarski učinek.
Kakšne so metode predelave odpadne hrane v Sloveniji?
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je v letu 2021 največ odpadne hrane (43 %) predelalo anaerobno v bioplinarnah, s 34 % je sledila aerobna predelava v kompostarnah, 19 % odpadne hrane se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo v obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO), preostanek (4 % celotne količine) pa je bil obdelan z drugimi načini obdelave (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).
V Sloveniji imamo kar nekaj zanimivih primerov uporabe stranskih produktov ali porabe presežkov:
- projekt Donirana hrana, ki ga koordinira Zveza Lions klubov, District 129 Slovenija (letno prerazporedijo več kot 1500 ton hrane ranljivim skupinam);
- Brodka – uporaba zavrženega kruha v proizvodnji žganih pijač;
- Etri skupnost – izdelava kruhovih cmokov iz presežkov kruha; izdelava različnih jedi iz presežkov zelenjave;
- Inštitut za celulozo in papir – izdelava papirja iz stranskih tokov biomase (stebelni ostanki paradižnika).
- Pripravljajo se tudi različne platforme s preseženo hrano po znižanih cenah
Povejte nam, kakšen napredek je Slovenija dosegla v zadnjih nekaj letih na področju zmanjševanja količin odpadne hrane in kakšni so nekateri cilji v bližnji prihodnosti?
Kot glavni napredek vidimo to, da se celotna veriga preskrbe s hrano strinja, da hrana ne sodi v smeti. Okrepilo se je tudi sodelovanje med resorji in deležniki.
Naš cilj je, da se cilji iz strategije in ukrepi v akcijskem načrtu uspešno implementirajo in dosežejo svoj namen, to pa je, da se spremeni odnos do hrane. Torej zavedanje družbe kot celote o tej družbeni normi – odnos do hrane je ključen, saj tako vemo, da bomo s predlaganimi ukrepi v akcijskem načrtu za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano lahko uspešni.
Naročnik oglasne vsebine je SOCIAL DENOMI
