V nadaljevanju preberite:
Že približno deset let na Akademiji za glasbo deluje jazz katedra, ki je študentom klasične glasbe preko izbirnih predmetov razširjala obzorja tudi v jazzovskih vodah. Letos pa se program prvič odpira za javnost, saj so ustanovili jazz smer, ki jo bodo predstavili tudi na današnjem in jutrišnjem informativnem dnevu. Novi prostori Akademije za glasbo v Kazini prvi generaciji študentov smeri jazz nudijo odlične pogoje za delo. Ob izvrstni sekundarni stopnji javnega jazzovskega izobraževanja pri nas, pa se menda kmalu obeta tudi jazz smer na osnovni oziroma nižji glasbeni šoli. S tem bo vertikala javnega glasbenega izobraževalnega sistema na področju jazza, neprekinjena. Kar Slovenijo gotovo uvršča v svetovni unikum.
Do zdaj so perspektivni in prizadevni glasbeniki, ki so si želeli poglobiti znanje o jazzovski glasbi, morali v svet. V Gradec, Celovec, Linz, na Dunaj, v Rotterdam, Amsterdam, Groningen, München, Berlin, Helsinke, Bern, in če so imeli srečo ali denar, največkrat pa oboje, v New York in Boston. V teh mestih s prestižnimi jazzovskimi univerzami se je kalilo več generacij slovenskih jazzistov. Odslej bodo lahko višjo izobrazbo pridobili doma. Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani (AG) se je končno odprla smer Jazz, ki te dni vabi na informativni obisk.
Zgodba visokošolske smeri Jazz ima več desetletij dolgo zgodovino, na njeno udejanjenje pa je vplivalo več dejavnikov. Gre za dolgoletna prizadevanja številnih akterjev, da bi vzpostavili sklenjen stopenjski izobraževalni sistem na področju jazza. Doslej so pri nas jazz poučevali le na srednji stopnji, Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani (KGBL), kasneje tudi v Mariboru. Dijaki s končano srednjo glasbeno šolo, ki so hoteli nadaljevati študij jazza, so torej množično romali v tujino.
»Naj poudarim, da je javna mreža glasbenega izobraževanja pri nas zelo dobra in na primarni ravni zelo dostopna. Kar zadeva jazz, je izobraževanje na sekundarni stopnji na visoki ravni, kar kažejo tudi uspehi naših dijakov, ki nadaljujejo študij. Vsi, ki opravljajo sprejemne izpite na tujih univerzah, jih v večini odlično opravijo in nimajo resne konkurence, kar zadeva predznanje. K temu je pripomogla srednja glasbena izobrazba, kjer se v štirih letih že bolj poglobljeno spoznajo z jazzovsko harmonijo, aranžiranjem in zgodovino jazza,« je povzel dosežek jazzovskega oddelka na KGBL tamkajšnji profesor Igor Matković.
Na KGBL v zadnjih letih na jazzovskem oddelku sprejmejo do dvajset novih dijakov, zato je vsaka nova generacija jazzistov številnejša. Na osnovni oziroma nižji glasbeni stopnji se na državni ravni jazza ni mogoče učiti, kar so v zadnjih letih izkoristile zasebne glasbene šole in zapolnile to vrzel. A tudi tu lahko kmalu pričakujemo spremembe, je povedal Matej Hotko, docent na AG, sicer pa ustanovitelj in lastnik največje zasebne glasbene šole Base, na kateri se v Mariboru in Ljubljani šola okoli petsto učencev. Med njimi je veliko takih, ki se pripravljajo na študij v tujini.
»Najbrž na svetu ni države, ki bi imela glede na populacijo tako velik odstotek interesentov za učenje jazza, kot je to pri nas,« ugotavlja Hotko, ki je zadnja tri leta predstojnik katedre za jazz na AG in eden od pobudnikov nove smeri Jazz, ki jo je zasnoval s svojim predhodnikom Jako Puciharjem, skladateljem, pianistom in dolgoletnim profesorjem na AG. Pucihar je pobudo za ustanovitev smeri Jazz na AG prevzel že pred sedemnajstimi leti. S kolegi z dolgoletnimi izkušnjami, profesorskimi dosežki in znanjem je postavil teoretične temelje za novo smer. Kljub zanimanju študentov in pobudi nekaterih profesorjev tedaj ni naletel na veliko posluha.
Z novimi prostori Akademije za glasbo smo v Ljubljani dobili še eno čisto novo glasbeno prizorišče – Klub Kazina, ki bo odprt za javnost. FOTO: arhiv Akademije za glasbo
Uspešna simulacija
Najbrž je tudi zaradi uspešnega delovanja KGBL klima končno dozorela pred enajstimi leti, ko so na AG odprli katedro za jazz, ki je delovala kot nekakšna simulacija predmetnika jazzovske akademije. Študentom klasične glasbe je ponudila dodatne izbirne vsebine jazzovske glasbe. Lahko so se bolje spoznali z improvizacijo, zgodovino jazza, aranžiranjem za male in velike zasedbe ter nove kreativne pristope preizkušali v različnih zasedbah. »Tako sta se izoblikovala dva big banda. Prvi uvajalni, drugi koncertni, s katerim smo pogosto gostovali po Evropi in nekdanji Jugoslaviji, nastopali na prireditvah, festivalih in v klubih. Dosegli smo dobre rezultate ter si pridobili sloves na drugih glasbenih akademijah ter si odprli vrata v svet,« je povedal Matej Hotko.
Največji dosežek je bila skupnost študentov in profesorjev, ki se je ob jazzovskem druženju večala in krepila, z njo je rasla tudi želja po jazzu, drugačnem pristopu h glasbi in delu. Sloves študentskega big banda je privabil številne interesente in v zadnjih letih na katedri za jazz znanje o tej zvrsti pridobiva do šestdeset študentov klasične glasbe.
Smer Jazz
Na tej podlagi so zadnje leto Jaka Pucihar, Matej Hotko in Igor Matković intenzivno pripravljali predmetnik nove dodiplomske smeri na AG, ki omogoča študij jazza tudi drugim študentom, ne le klasikom, ki so vpisani na Akademijo. »Zasnovali smo približek predmetnika, kot ga imajo druge jazzovske akademije po svetu, seveda smo pri tem upoštevali naše zakone in pravila točkovanja, kot jih predvideva Univerza. Svoje želje smo zato prilagodili, izpadlo je nekaj zanimivih predmetov, a smo jih kot snov vseeno vključili v program,« je pojasnil Hotko in med cilji, ki so si jih pri tem zastavili, naštel razvijanje talenta, tehnik igranja, poglabljanje znanja o jazzovski teoriji, zgodovini, kulturi, pristopih in stilih, razvijanje spretnosti improvizacije in kreativnosti, krepitev in omogočanje priložnosti za nastopanje ter nadaljevanje kariere, mednarodne povezave z drugimi akademijami in zagotavljanje kakovostnih mentorjev. Ti so poleg formalne izobrazbe morali pokazati vrhunskost svojega dosedanjega dela in opraviti habilitacije za docenturo.
Imena vseh profesorjev bodo osveženo objavili na spletni strani AG, nekaj jih je že znanih: Jani Moder (kitara), Matej Hotko (kontrabas), Gašper Bertoncelj (bobni), Igor Matković (trobenta), Marko Črnčec (klavir), Ana Bezjak (petje), Jure Pukl (saksofon), Peter Ugrin (violina), preostale predmete bodo prevzeli Jaka Pucihar, Steve Klink, Primož Fleischman, Darja Švajger, Rok Golob in Urška Pompe.
Bodoči študenti bodo morali opraviti sprejemni izpit iz glasbeno-umetniške nadarjenosti in znanja jazza. Na spletni strani jih vabijo k vpisu z besedami: »Pri študiju bomo poudarili pomen kreativnosti in individualnosti, saj verjamemo, da ima vsak študent svoj edinstven zvok in pristop k igranju.« Poudarjen individualni pristop je pri razvijanju ustvarjalnosti in talentov zelo dobrodošel, zato bo glavni profesor inštrumenta skrbel za razvijanje študentove kreativne plati, ga uril v improvizaciji in jazzovskih veščinah, hkrati bo vsak študent imel profesorja klasične glasbe, ki ga bo učil osnov klasične glasbe in literature ter tehnik igranja na klasičnem inštrumentu.
Priprava na resnično življenje
Med predmeti triletne dodiplomske stopnje je poleg omenjenih še nekaj precej praktičnih veščin. Denimo studijske tehnike, kjer se študenti naučijo osnov snemanja avdioposnetkov, od demo predstavitve do albuma. Pa predmet, ki so ga poimenovali Glasbeni posel in online prezenca, ki je, kot poudarja Hotko, ključni predmet v tretjem letniku, saj mlade glasbenike s praktičnim znanjem pripravi na »resnično življenje«. »Naučijo se vzpostaviti svojo spletno stran, posneti in nanjo naložiti skladbe, spoznajo se z glasbenim poslom, od prodaje do trženja in delovanja založb. Zelo pomembno je tudi, da že med študijem pridobijo mrežo stikov z uglednimi jazzovskimi glasbeniki in producenti, osebno spoznajo promotorje, studie, lastnike glasbenih trgovin, založnike …, s katerimi bodo kasneje vzpostavili poslovni odnos. Na Akademiji smo se zavezali, da jim bomo nudili podporo tudi pri iskanju zaposlitve po koncu študija,« je povzel zdajšnji predstojnik smeri Jazz na AG Matej Hotko in dodal: »Predvsem bomo krepili sodelovanje med študenti ter profesorji klasike in jazza, ki so zdaj prvič pod eno streho. Moj življenjski cilj je bil, da nehamo ločevati jazz in klasično glasbo, da v sodobnem svetu zaživita skupaj. To je zdaj prvi korak k tej viziji.«
Treba je priznati, da že prenovljena Kazina, ki so jo glasbeniki naselili lanskega oktobra, človeka navdihne. Iz prenovljenih ter zvočno in akustično posodobljenih dvoran in vadbenih sob – delo biroja Styria arhitektura – se razlega kakofonija klasičnih in jazzovskih melodij, ki se čudežno združi v prijetno ubrano nastajajočo simfonijo.
Z novimi prostori Akademije za glasbo smo v Ljubljani dobili še eno čisto novo glasbeno prizorišče. V pritličju pod arkadami nastaja pravi (jazzovski) Klub Kazina, ki ne bo nudil le odra študentskim produkcijam, temveč bo s širšim glasbenim programom in gostinskim delom odprt za vse meščane.
