Slovenija bo odstopila od pogodbe o energetski listini
Vlada je danes sprejela pobudo za odstop od pogodbe o energetski listini. Gre za mednarodno pogodbo, ki je namenjena zaščiti tujih naložb, kot so po seji pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, pa je skozi leta začela izgubljati na pomenu in danes so zaveze v njej preživete in zastarele. Dokončno bo o odstopu od pogodbe odločil državni zbor.
Tri desetletja od obstoja je pogodba o energetski listini postala ena ključnih ovir učinkovite okoljsko-podnebne in odgovorne energetske politike, so v sporočilu za javnost po seji vlade zapisali na ministrstvu.
Na ministrstvu so povedali, da sta širitev EU in nadaljnja evropska integracija omogočili nove, poglobljene možnosti naložbenega sodelovanja na področju energije in zagotavljanja pravne varnosti akterjev v energetskem sektorju. Kot enega izmed pomembnejših vidikov zastarelosti pogodbe so navedli tudi institut reševanja naložbenih sporov. Pogodba namreč omogoča vlagatelju, da lahko v primeru spora s pogodbenico izbere mednarodno arbitražo mimo rednih sodišč.
Pogodba namenjena zaščiti tujih naložb
Da pogodba, ki je začela veljati leta 1998, ne služi več namenu, zaradi katerega je bila podpisana, je že konec oktobra opozoril tudi infrastrukturni minister Bojan Kumer. Poleg tega pa se vsi spori, ki se rešujejo prek te pogodbe, rešujejo mimo sodišč, je dejal. Iz tega razloga so odstop pozdravili tudi v koaliciski stranki Levica, kjer so opozorili, da arbitražne tribunale pogosto vodijo zasebni odvetniki, ki večinoma sodijo v prid korporacijam.
Junija letos je bil po večletnem procesu pogajanj sicer dosežen načelni dogovor o posodobitvi pogodbe o energetski listini, o čemer bodo njene podpisnice odločale na konferenci 22. novembra. Slovenija ocenjuje, da predlog posodobitve prinaša nekatere pomembne prilagoditve in spremembe, a se ji ne zdijo zadostne. Ne glede na izplen konference podpisnic energetske listine je tako vlada danes sklenila sprejeti pobudo za odstop od pogodbe o energetski listini.
Kljub odstopu pa bo Slovenija ohranila status opazovalke v okviru konference podpisnic energetske listine, saj si želi še naprej spremljati delovanje pogodbe. Prav tako ostaja podpisnica mednarodne energetske listine iz leta 2015, ki na pravno nezavezujoči osnovi spodbuja vzajemno koristno energetsko sodelovanje med državami z vseh celin zaradi energetske varnosti in trajnosti.
Pogodba o energetski listini je namenjena zaščiti tujih naložb v državah podpisnicah, prek nje pa se rešujejo tudi spori med vlagatelji in državami gostiteljicami. Prek te pogodbe denimo zaradi prepovedi okoljsko spornega frackinga Slovenijo za 120 milijonov evrov toži britanska družba Ascent Resources.
Odstop od pogodbe o energetski listini so že napovedale tudi nekatere druge države članice EU, kot so Poljska, Španija, Nizozemska, Francija in Belgija. Italija je to že storila.
