Visoka cena sladoleda kot sinonim za inflacijo pohlepa
Proizvajalec sladoledov Magnum in Ben&Jerry's, nizozemski Unilever, velikan v prodaji izdelkov široke potrošnje, poroča o skokoviti rasti dobička v prvih šestih mesecih tega leta, ki po navedbah BBC skoraj v celoti temelji na zvišanju cen. Število prodanih sladoledov je namreč upadlo.
Unilever je sporočil, da se je dobiček pred obdavčitvijo v celotni dejavnosti povečal za 21 odstotkov in je znašal 3,9 milijarde evrov, kljub temu da se je količina prodanega blaga zmanjšala.
Supermarketi, kot je Tesco, so bili v preteklosti že kritični do dvigovanja cen dobaviteljev, a šef Unileverja Hein Schumacher trdi, da višjih stroškov ni prevalil na svoje stranke. Izvršni direktor pravi, da je inflacija dosegla vrhunec. »Res pričakujemo, da se bo inflacija do konca leta umirila in se cene ne bodo več zviševale.«
Cene sladoledov proizvajalca Unilever v Sloveniji
Od šest do deset evrov za 440 ml sladoleda
Sladoled Ben&Jerry's, 440 ml, proizvajalca Unilever v Sparu stane 8,48 evra, a je trenutno v akciji za 5,51, veganska različica 440 ml stane 10,48, s popustom pa 9,19 evra.
Sladoled Magnum, 440 ml, v Sparu stane 7,98 evra, s popustom pa 6,99 evra.
Podobne cene in akcije imajo tudi v Mercatorju.
Magnum, sladoled na palčki, v Mercatorju stane 2,59 evra.
Cene sladoleda na palčki pri gostincih, kjer se v poletnih mesecih proda največ tovrstnih izdelkov, pa se gibljejo med 4 in 4,5 evra.
»Zaradi nestanovitnost v cenah zaradi suše po Evropi in pomanjkanja riža v Indiji, pa tudi geopolitičnih vprašanj smo imeli veliko dela,« je dejal, pri čemer je imel v mislih stroške, ki jih mora podjetje plačati za surovine.
Supermarketi, ki so bili sami obtoženi tako imenovane inflacije pohlepa – izkoriščanja visoke inflacije za povečanje svojih dobičkov –, so krivdo za zvišanje cen obesili na svoje dobavitelje. Nedavna preiskava o določanju cen v trgovinah z živili, ki jo je izvedel britanski regulator, Agencija za konkurenco in trge, ni našla nobenih dokazov o dobičkarstvu supermarketov, zdaj pa bo preučila še širšo dobavno verigo.
»Unileverjev dobiček je inflacija pohlepa v akciji,« je dejala Sharon Graham, generalna sekretarka sindikata Unite, in dodala, da je podjetje kljub znižanju prodaje močno povečalo dobičke. Schumacher pa se je na to odzval s trditvijo, da so kot skupina zaradi višjih stroškov občutili nižje marže.
Stopnja dobička se izračuna tako, da se od celotne prodaje, ki jo ustvari podjetje, odvzamejo vsi stroški poslovanja, kot so plače in računi za energijo, navaja BBC.
Unileverjeva stopnja dobička se je v šestih mesecih do junija povečala na 17,1 odstotka v primerjavi z letom prej, a je še vedno nižja kot pred pandemijo. Leta 2019 se je ta številka za podjetje gibala okoli 19 odstotkov.
Po besedah analitičarke Emme-Lou Montgomery, pridružene direktorice pri borznem posredniku Fidelity Investment, je jasno, da višje cene povečujejo dobiček Unileverja, zlasti ob pretežno nespremenjenem obsegu prodaje.
»Na splošno se višji življenjski stroški izkazujejo za dobičkonosne za tega svetovnega velikana, saj naj bi celoletna osnovna rast prodaje presegla napovedi, je dodala.
Na splošno se je skupni promet Unileverja povečal za 2,7 odstotka na 30,4 milijarde evrov. Število blaga – ali obseg –, ki ga je Unilever prodal, se je v šestih mesecih do konca junija zmanjšalo za 2,5 odstotka, vendar so se njegove cene dvignile za 11,2 odstotka. Stroški hrane so bili eden največjih dejavnikov visoke inflacije v Združenem kraljestvu, ki meri hitrost rasti cen. V letu do junija se je inflacija cen hrane in brezalkoholnih pijač upočasnila na 17,4 odstotka, vendar ostaja blizu zgodovinsko visokih ravni. Skupna inflacija v Združenem kraljestvu se je junija znižala na 7,9 odstotka, je sporočil Urad za državno statistiko.
