Skupnost je v samem srcu filma
17. mednarodni filmski festival v Izoli bo letos potekal konec avgusta.
Odpri galerijo
Kino Otok se letos tematsko osredotoča na starost in vsebine, ki jih družba potiska v ozadje. Na fotografiji prizor iz filma Ne pogreb, temveč vstajenje. Foto Arhiv Kina Otok
Ekipa Kina Otok je že v nizkem startu. Pravzaprav je poskrbela, da bomo v filmsko poletje na Obali vstopili postopoma in pripravljeni. Za ogrevanje bo vrsta dogodkov, ki bo filmoljubcem vzbudila skomine po novih filmskih zgodbah in obisku Kina Otok. Po tiskovni konferenci v Ljubljani se bodo te dni dogodki vrstili še v Izoli in Novi Gorici. Program pa bo v času festivala vzporedno potekal tudi na otoških satelitih v Tolminu, Idriji in Sežani.
»V samem srcu filma je skupnost. Bodisi gre za skupnost, iz katere izvirajo filmske zgodbe, ideje, vprašanja, tematike bodisi za skupnost filmskih ustvarjalcev, ki film posnamejo, in seveda, nenazadnje gre za skupnost gledalcev, ki film gledajo, o njem razmišljajo in se pogovarjajo in v tej skupnosti film zares zaživi. Festival, kot je Kino Otok, je ena takih skupnosti,« je misli o poslanstvu festivala uvodoma strnila programska vodja Varja Močnik.
Kino Otok nikoli ni bil festival informativne sorte, ki bi hotel prikazovati najnovejše filme, najbolj nagrajenih in slavnih … Vedno jih je zanimala vsebinska plat filmov, takih, ki sprožajo pogovore, poglede, razmišljanja, in takih, ki povezujejo. Predvsem Kino Otok zgodbe išče pri sosedih, v bližnji okolici, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, njegov svetilnik pa privablja zgodbe tudi od bolj oddaljenih krajev.
Osrednji program se je iz Manzziolijevega trga že lani preselil v Letni kino Arrigoni, ki sprejme več gledalcev. Tako se bo tam tudi letos, 25. avgusta, festival uradno začel z otvoritveno projekcijo italijanskega filma Assandira, znanega italijanskega režiserja Salvatoreja Mereuja. To, kar se začne kot klasična narativna detektivka, se sprevrže v burno neklasično družinsko dramo z osrednjim ljubezenskim trikotnikom, ki jo pripoveduje starec Constantino.
Tudi drugi dan bo napeto, saj bo na sporedu vohunska drama Krt, Maite Alberdija, ki je svojega osemdesetletnega agenta poslal v dom za ostarele, da bi tam preveril, kako ravnajo z njegovo materjo. Nastal je križanec med vohunsko dramo in observacijskim dokumentarcem. Film si bomo v Ljubljani lahko predpremierno ogledali naslednji četrtek na Ljubljanskem gradu, takoj po Izolski premieri pa prihaja v redno distribucijo v Kinodvor.
Tudi protagonistka filma Ne pogreb, temveč vstajenje, režiserja Lemohanga Jeremiaha Moseseja iz Lesota, ima osemdeset let. Ko se od življenja že počasi poslavlja, v njej oživi uporniški duh, ker se mora njena vas ukloniti korporacijski gonji za zaslužkom.
Tu je še film Pokrajine odpora, srbske režiserke Marte Popivoda, ki oživlja spomine nekdanje partizanke in interniranke Sonje, ki je v Auschwitzu vodila odporniško gibanje, predvajan pa bo v Kinu Odeon.
Skupaj našteta trojica tvori sekcijo Chiaro-Oscuro. Ta na površino potegne vsebine, ki jih družba potiska v ozadje. Ko se ozremo še na domači film, ki bo na Kinu Otok na vrsti v petek zvečer, 27. avgusta, se že jasno riše rdeča oziroma srebrna nit festivala – to je starost oziroma življenje starostnikov, ki z reminiscencami prikličejo v sedanjost nek drug prostor in čas, da bi nam osmislili tukaj in zdaj.
Prav tako novi film režiserja in scenarista Miroslava Mandića Sanremo subtilno tke zgodbo o ostarelem in dementnem Brunu (Sandi Pavlin). »Film poetično razmišlja o bivanju človeka, ki izgublja spomin, a ga še vedno grejejo žarki prijateljstva in ljubezni,« je vsebino povzela Varja Močnik. Film bo v Izolo pospremila tudi ekipa ustvarjalcev. Sanremo skupaj s filmom Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića tvori sekcijo Ljubo doma, saj je tudi Oaza – fiktivna zgodba z resničnimi liki, varovanci doma za mlade s posebnimi potrebami – »naša«, slovenska manjšinska koprodukcija.
Postapokaliptičnemu filmu Pes, ki ne utihne, argentinskega režiserke Ane Katz, že napovedujejo kultno prihodnost, saj, čeprav je začel nastajati pred pandemijo, govori o reakciji sveta, ko na Zemljo trešči meteorit in povzroči zdravstveno krizo. »Mali film, ki se ukvarja z velikimi vprašanji,« je pripomnila selektorica.
Progam v Letnem kinu Arrigoni bo zaokrožil zgodnji nemi film Alfreda Hitchcocka Najemnik: zgodba o londonski megli (1926), v katerem je že zaznati slogovno in vsebinsko predrznost mojstra suspenza, v zgodbi, ki nas popelje v čas smrtonosnih pohodov serijskega morilca Jacka Razparača. Glasbeno bo film v živo opremljal trojec Jimmy Barka Experience (DJ Bakto, DJ Borka in bobnar Marjan Stanić), ki se bo prvič v svoji sicer dolgoletni karieri spoprijel s takim podvigom.
V stalni festivalski sekciji Signali je zbranih osem filmskih utrinkov z različnih koncev sveta, med njimi naj izpostavimo dokumentarni film italijanskega režiserja Pietra Marcella, ki je ustvaril poklon velikemu italijanskemu kantavtorju Luciu Dalli in hkrati skozi manj znane anekdote izrisal sliko Italije druge polovice prejšnjega stoletja.
O zgodovinskem spominu oziroma njegovi odsotnosti je posnela film tudi srbska režiserka Jelena Maksimović – filmska ustvarjalka, ki je kot montažerka sodelovala tudi s slovenskimi režiserji Vladom Škafarjem, Matevžem Luzarjem in Borisom Petkovićem. V filmu Domovine spremljamo dekle, ki obišče gorsko vas, dom svoje babice, in začne odkrivati ter lepiti drobce spomina preživelih.
Sicer pa imajo na Kinu Otok posebno sekcijo, posvečeno zgodovini filma, 35-mm kult-ure. V njej bo v izolskem Art kinu Odeon prikazan biografski dokumentarec o sijoči zvezdi italijanskega filma Alidi Valli, Alida, ki ga bo tudi v živo predstavil režiser Mimmo Verdesca. Iz še nikoli objavljenih pisem in dnevnikov ter drugih ekskluzivnih arhivskih materialov velike igralke je ustvaril portret mladega dekleta iz Pulja, ki je z odprtostjo in s pametnimi odločitvami od najstniške zvezdnice prodrla na svetovna filmska platna ter sodelovala z velikimi režiserskimi imeni, tudi s Passolinijem in Carolom Reedom.
V Izolo bo svoje filme pospremilo kar nekaj ustvarjalcev. Zgodovinarja, ki se rad poglablja v filmske arhive, da bi iz njih izvlekel tiste pozabljene ali pa zamolčane drobce preteklosti, francoskega režiserja Juliena Farauta poznamo po njegovem filmu o teniški legendi John McEnroe: Cesarstvo popolnosti. Še naprej ostaja pri športni tematiki in tokrat je na plano potegnil zgodbo japonskih odbojkaric, zdaj starih sedemdeset let, a svoj čas nepremagljivih Čarovnic z Orienta. Neprofesionalne športnice, ki so čez dan delale v tovarnah, popoldne pa igrale odbojko, držijo še danes nepreseženi rekord – 258 zaporednih zmag.
V Izolo se spet vrača tudi neustavljivi iskalec pozabljenega, izgubljenega in razpadajočega celuloida Američan Bill Morrison. V tokratni filmski meditaciji je filmske kolute, ki so se ujeli v mreže islandskih ribičev (izkazalo se je, da gre za ruski film z igralcem Mihailom Žarovom), spojil z izvirno glasbo Davida Langa in pričaral še eno magično umetnino, ki priča o križanju tokov življenja, zgodovine in umetnosti.
Častni gost festivala bo katalonski režiser Marc Recha, katerega retrospektiva bo oktobra na ogled v Kinodvoru in Slovenski kinoteki. V Izoli pa bodo zavrteli njegove Avgustovske dneve (2005), intimni družinski dokumentarni esej, prepleten s fikcijo.
Valovi kinootoškega filmskega progama bodo dosegli tudi druge kraje. V Kinoteki bodo še pred festivalom 9. avgusta zavrteli film Billa Morrisona (tudi on bo tam), prav tako se bo pred in med festivalom nekaj filmov odvilo na ljubljanskem Kinodvorišču.
V sekciji Evropa 2.0 dva filma posebej osvetljujeta emigrantsko tematiko. Megli navkljub srbskega režiserja Gorana Paskaljevića je film o dečku, ki je med begom iz z vojno razžrte države izgubil oba starša. V Italiji ga posvoji starejši par, a v ksnofobnem okolju njegovo življenje ni najlažje. Ukrajinska režiserka Alina Gorlova pa je posnela film Ta dež ne bo ponehal, ki spremlja življenje Kurda Andrijo Sulejmana, ki se ustali v Ukrajini in si tam poišče delo, a vojne iz svojega življenja ne more izkoreniniti.
Posebno veselo je vsako leto tudi na plaži, še eni festivalski lokaciji, kjer se bo v sklopu programa Video na plaži zvrstilo 56 sodobnih kratkometražcev domačih in tujih mladih avtorjev in avtoric. Filmi iz 19 držav predstavljajo izbor filmov, ki so bili predstavljeni na najpomembnejših filmskih festivalih, kot so Locarno, Benetke, Cannes, Rotterdam ali Berlinale. »Video na plaži bo letos gostil tudi drzen in duhovit program italijanskih kratkih metrov, ki so ga pripravili pri sosedskem festivalu Lago Film Fest iz Benečije. Prinaša pet kultnih filmov, ki manko tehničnih sredstev pretvorijo v nameren estetski izraz, prek del, ki eksperimentirajo s filmskim jezikom, do divjih animacij in dokumentarnih filmov z univerzalnimi zgodbami,« so zapisali v programski knjižici.
Kot vsako leto na Kinu Otok ne pozabijo na najmlajše. Zanje bo poskrbela Podmornica s številnimi kratkimi in celovečernimi filmi, ki jih bodo vrteli v Kulturnem domu Izola. Filme za mlade bodo v času festivala oziroma dan prej vrteli tudi v Idriji, Sežani in Tolminu.
»V samem srcu filma je skupnost. Bodisi gre za skupnost, iz katere izvirajo filmske zgodbe, ideje, vprašanja, tematike bodisi za skupnost filmskih ustvarjalcev, ki film posnamejo, in seveda, nenazadnje gre za skupnost gledalcev, ki film gledajo, o njem razmišljajo in se pogovarjajo in v tej skupnosti film zares zaživi. Festival, kot je Kino Otok, je ena takih skupnosti,« je misli o poslanstvu festivala uvodoma strnila programska vodja Varja Močnik.
Kino Otok nikoli ni bil festival informativne sorte, ki bi hotel prikazovati najnovejše filme, najbolj nagrajenih in slavnih … Vedno jih je zanimala vsebinska plat filmov, takih, ki sprožajo pogovore, poglede, razmišljanja, in takih, ki povezujejo. Predvsem Kino Otok zgodbe išče pri sosedih, v bližnji okolici, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, njegov svetilnik pa privablja zgodbe tudi od bolj oddaljenih krajev.
Osrednji program se je iz Manzziolijevega trga že lani preselil v Letni kino Arrigoni, ki sprejme več gledalcev. Tako se bo tam tudi letos, 25. avgusta, festival uradno začel z otvoritveno projekcijo italijanskega filma Assandira, znanega italijanskega režiserja Salvatoreja Mereuja. To, kar se začne kot klasična narativna detektivka, se sprevrže v burno neklasično družinsko dramo z osrednjim ljubezenskim trikotnikom, ki jo pripoveduje starec Constantino.
Za ogrevanje
Nocojšnjo predstavitev programa v Izoli bodo ob 21. uri v Letnem kinu Arrigoni pospremili s posebnim dogodkom. Na sporedu bodo štirje kratki nemi filmi, v katerih nastopa ameriški komični igralec Buster Keaton: Teden (One Week, 1920), Gledališče (The Play House, 1921), Skrivno znamenje (The High Sign, 1921), Policaji (Cops, 1922). Za izvirno živo glasbeno spremljavo pa bodo poskrbeli hrvaški art rockerji Porto Morto, zagrebški mini big band mnogoterih glasbenih vplivov. 1. avgusta bodo v Novi Gorici prikazali film Lucio Dalla in njegova pesem Italije, 9. avgusta pa bo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani na ogled film Vaški detektiv.
Nocojšnjo predstavitev programa v Izoli bodo ob 21. uri v Letnem kinu Arrigoni pospremili s posebnim dogodkom. Na sporedu bodo štirje kratki nemi filmi, v katerih nastopa ameriški komični igralec Buster Keaton: Teden (One Week, 1920), Gledališče (The Play House, 1921), Skrivno znamenje (The High Sign, 1921), Policaji (Cops, 1922). Za izvirno živo glasbeno spremljavo pa bodo poskrbeli hrvaški art rockerji Porto Morto, zagrebški mini big band mnogoterih glasbenih vplivov. 1. avgusta bodo v Novi Gorici prikazali film Lucio Dalla in njegova pesem Italije, 9. avgusta pa bo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani na ogled film Vaški detektiv.
Srebrna nit festivala
Tudi drugi dan bo napeto, saj bo na sporedu vohunska drama Krt, Maite Alberdija, ki je svojega osemdesetletnega agenta poslal v dom za ostarele, da bi tam preveril, kako ravnajo z njegovo materjo. Nastal je križanec med vohunsko dramo in observacijskim dokumentarcem. Film si bomo v Ljubljani lahko predpremierno ogledali naslednji četrtek na Ljubljanskem gradu, takoj po Izolski premieri pa prihaja v redno distribucijo v Kinodvor.
Tudi protagonistka filma Ne pogreb, temveč vstajenje, režiserja Lemohanga Jeremiaha Moseseja iz Lesota, ima osemdeset let. Ko se od življenja že počasi poslavlja, v njej oživi uporniški duh, ker se mora njena vas ukloniti korporacijski gonji za zaslužkom.
Tu je še film Pokrajine odpora, srbske režiserke Marte Popivoda, ki oživlja spomine nekdanje partizanke in interniranke Sonje, ki je v Auschwitzu vodila odporniško gibanje, predvajan pa bo v Kinu Odeon.
Skupaj našteta trojica tvori sekcijo Chiaro-Oscuro. Ta na površino potegne vsebine, ki jih družba potiska v ozadje. Ko se ozremo še na domači film, ki bo na Kinu Otok na vrsti v petek zvečer, 27. avgusta, se že jasno riše rdeča oziroma srebrna nit festivala – to je starost oziroma življenje starostnikov, ki z reminiscencami prikličejo v sedanjost nek drug prostor in čas, da bi nam osmislili tukaj in zdaj.
Sandi Pavlin in Silva Čušin v filmu Miroslava Mandića Sanremo. Foto Silvia Zeitlinger
Prav tako novi film režiserja in scenarista Miroslava Mandića Sanremo subtilno tke zgodbo o ostarelem in dementnem Brunu (Sandi Pavlin). »Film poetično razmišlja o bivanju človeka, ki izgublja spomin, a ga še vedno grejejo žarki prijateljstva in ljubezni,« je vsebino povzela Varja Močnik. Film bo v Izolo pospremila tudi ekipa ustvarjalcev. Sanremo skupaj s filmom Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića tvori sekcijo Ljubo doma, saj je tudi Oaza – fiktivna zgodba z resničnimi liki, varovanci doma za mlade s posebnimi potrebami – »naša«, slovenska manjšinska koprodukcija.
Postapokaliptičnemu filmu Pes, ki ne utihne, argentinskega režiserke Ane Katz, že napovedujejo kultno prihodnost, saj, čeprav je začel nastajati pred pandemijo, govori o reakciji sveta, ko na Zemljo trešči meteorit in povzroči zdravstveno krizo. »Mali film, ki se ukvarja z velikimi vprašanji,« je pripomnila selektorica.
Progam v Letnem kinu Arrigoni bo zaokrožil zgodnji nemi film Alfreda Hitchcocka Najemnik: zgodba o londonski megli (1926), v katerem je že zaznati slogovno in vsebinsko predrznost mojstra suspenza, v zgodbi, ki nas popelje v čas smrtonosnih pohodov serijskega morilca Jacka Razparača. Glasbeno bo film v živo opremljal trojec Jimmy Barka Experience (DJ Bakto, DJ Borka in bobnar Marjan Stanić), ki se bo prvič v svoji sicer dolgoletni karieri spoprijel s takim podvigom.
Sprehod po sekcijah
V stalni festivalski sekciji Signali je zbranih osem filmskih utrinkov z različnih koncev sveta, med njimi naj izpostavimo dokumentarni film italijanskega režiserja Pietra Marcella, ki je ustvaril poklon velikemu italijanskemu kantavtorju Luciu Dalli in hkrati skozi manj znane anekdote izrisal sliko Italije druge polovice prejšnjega stoletja.
O zgodovinskem spominu oziroma njegovi odsotnosti je posnela film tudi srbska režiserka Jelena Maksimović – filmska ustvarjalka, ki je kot montažerka sodelovala tudi s slovenskimi režiserji Vladom Škafarjem, Matevžem Luzarjem in Borisom Petkovićem. V filmu Domovine spremljamo dekle, ki obišče gorsko vas, dom svoje babice, in začne odkrivati ter lepiti drobce spomina preživelih.
Sicer pa imajo na Kinu Otok posebno sekcijo, posvečeno zgodovini filma, 35-mm kult-ure. V njej bo v izolskem Art kinu Odeon prikazan biografski dokumentarec o sijoči zvezdi italijanskega filma Alidi Valli, Alida, ki ga bo tudi v živo predstavil režiser Mimmo Verdesca. Iz še nikoli objavljenih pisem in dnevnikov ter drugih ekskluzivnih arhivskih materialov velike igralke je ustvaril portret mladega dekleta iz Pulja, ki je z odprtostjo in s pametnimi odločitvami od najstniške zvezdnice prodrla na svetovna filmska platna ter sodelovala z velikimi režiserskimi imeni, tudi s Passolinijem in Carolom Reedom.
V vohunski drami Krt, Maiteja Alberdija, osemdesetletni agent pod krinko vohlja za režiserjevo mamo v domu za ostarele. Foto Arhiv Kina Otok
Častni in stalni gostje
V Izolo bo svoje filme pospremilo kar nekaj ustvarjalcev. Zgodovinarja, ki se rad poglablja v filmske arhive, da bi iz njih izvlekel tiste pozabljene ali pa zamolčane drobce preteklosti, francoskega režiserja Juliena Farauta poznamo po njegovem filmu o teniški legendi John McEnroe: Cesarstvo popolnosti. Še naprej ostaja pri športni tematiki in tokrat je na plano potegnil zgodbo japonskih odbojkaric, zdaj starih sedemdeset let, a svoj čas nepremagljivih Čarovnic z Orienta. Neprofesionalne športnice, ki so čez dan delale v tovarnah, popoldne pa igrale odbojko, držijo še danes nepreseženi rekord – 258 zaporednih zmag.
V Izolo se spet vrača tudi neustavljivi iskalec pozabljenega, izgubljenega in razpadajočega celuloida Američan Bill Morrison. V tokratni filmski meditaciji je filmske kolute, ki so se ujeli v mreže islandskih ribičev (izkazalo se je, da gre za ruski film z igralcem Mihailom Žarovom), spojil z izvirno glasbo Davida Langa in pričaral še eno magično umetnino, ki priča o križanju tokov življenja, zgodovine in umetnosti.
Častni gost festivala bo katalonski režiser Marc Recha, katerega retrospektiva bo oktobra na ogled v Kinodvoru in Slovenski kinoteki. V Izoli pa bodo zavrteli njegove Avgustovske dneve (2005), intimni družinski dokumentarni esej, prepleten s fikcijo.
Valovi kinootoškega filmskega progama bodo dosegli tudi druge kraje. V Kinoteki bodo še pred festivalom 9. avgusta zavrteli film Billa Morrisona (tudi on bo tam), prav tako se bo pred in med festivalom nekaj filmov odvilo na ljubljanskem Kinodvorišču.
V sekciji Evropa 2.0 dva filma posebej osvetljujeta emigrantsko tematiko. Megli navkljub srbskega režiserja Gorana Paskaljevića je film o dečku, ki je med begom iz z vojno razžrte države izgubil oba starša. V Italiji ga posvoji starejši par, a v ksnofobnem okolju njegovo življenje ni najlažje. Ukrajinska režiserka Alina Gorlova pa je posnela film Ta dež ne bo ponehal, ki spremlja življenje Kurda Andrijo Sulejmana, ki se ustali v Ukrajini in si tam poišče delo, a vojne iz svojega življenja ne more izkoreniniti.
Kino Otok bo med 25. in 29. avgustom.
V petih dneh festivala se bo odvrtelo 47 celovečernih in 97 kratkih filmov.
V Izolo prihajajo tudi številni tuji gostje.
Del programa se bo odvijal tudi v Ljubljani, Idriji, Sežani in Tolminu.
V petih dneh festivala se bo odvrtelo 47 celovečernih in 97 kratkih filmov.
V Izolo prihajajo tudi številni tuji gostje.
Del programa se bo odvijal tudi v Ljubljani, Idriji, Sežani in Tolminu.
Posebno veselo je vsako leto tudi na plaži, še eni festivalski lokaciji, kjer se bo v sklopu programa Video na plaži zvrstilo 56 sodobnih kratkometražcev domačih in tujih mladih avtorjev in avtoric. Filmi iz 19 držav predstavljajo izbor filmov, ki so bili predstavljeni na najpomembnejših filmskih festivalih, kot so Locarno, Benetke, Cannes, Rotterdam ali Berlinale. »Video na plaži bo letos gostil tudi drzen in duhovit program italijanskih kratkih metrov, ki so ga pripravili pri sosedskem festivalu Lago Film Fest iz Benečije. Prinaša pet kultnih filmov, ki manko tehničnih sredstev pretvorijo v nameren estetski izraz, prek del, ki eksperimentirajo s filmskim jezikom, do divjih animacij in dokumentarnih filmov z univerzalnimi zgodbami,« so zapisali v programski knjižici.
Kot vsako leto na Kinu Otok ne pozabijo na najmlajše. Zanje bo poskrbela Podmornica s številnimi kratkimi in celovečernimi filmi, ki jih bodo vrteli v Kulturnem domu Izola. Filme za mlade bodo v času festivala oziroma dan prej vrteli tudi v Idriji, Sežani in Tolminu.
