V poplavah so se ponekod razlile tudi nevarne kemikalije
V poplavah so se v kleteh in gospodarskih poslopjih ponekod razlile tudi nevarne kemikalije, kot so kurilno olje, bencin oziroma mešanice naftnih derivatov, ki poganjajo kmetijsko in drugo mehanizacijo, poplavna voda se je lahko dodatno onesnažila s pesticidi, barvami ali drugimi kemikalijami.
Kot opozarja zdravnica in toksikologinja s Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ primarij dr. Lucija Perharič, je v primeru razlitja pri čiščenju treba poskrbeti za kar se da najmanjšo mero izpostavljenosti, uporabiti kaže zaščitno opremo, pri nepravilni uporabi električnih generatorjev pa svari pred morebitno zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom.
»Če je v prostorih prišlo do razlitja naftnih derivatov ali drugih hlapnih kemikalij, naj lastniki in tisti, ki jim priskočijo na pomoč, odprejo okna in vrata in jih dobro zračijo. Če zračenje ni mogoče, je treba uporabiti dobro zaščitno masko – kupiti jih je mogoče v trgovinah z barvami in podobnimi snovmi –, zaščitijo naj se z gumijastimi škornji in rokavicami ter zaščitnimi očali.
Kadar je razlitje teh snovi veliko, je priporočljivo razlitje najprej posuti, denimo z žagovino ali steljo za mačja stranišča, ki je sicer nekoliko dražja rešitev, in to najprej varno odstraniti, šele nato pa nadaljevati s čiščenjem,« je nekaj nasvetov povzela sogovornica toksikologinja.
Če so onesnaženja majhna, jih lahko počistimo sami, večja pa je bolje prepustiti strokovnjakom, ki imajo dobro zaščitno opremo, tudi gumijasto obleko. Naftni derivati in drugi pripravki, ki vsebujejo hlapna organska topila, so pri kratkotrajnem pa tudi dolgotrajnem stiku dražeči za dihala, kožo in oči, zato lahko povzročajo izcedek iz nosu, kihanje, kašljanje, občutek dušenja, pekoče oči, solzenje in ob stiku s kožo pordelo in srbečo kožo. Pri izpostavljenosti velikim odmerkom lahko pride do učinkov na osrednje živčevje in srce ter med drugim povzroča omotičnost, glavobol in motnje srčnega ritma.
Glodavci, mrčes, tetanus
Bolezni ob poplavah prenašajo tudi glodavci in mrčes, okužimo pa se lahko tudi preko poškodb in ran. Sicer pa izpostavljenost poplavnim vodam po navedbah predstojnice Infekcijske klinike dr. Tatjane Lejko Zupanc lahko v začetku prinese različne gastrointestinalne bolezni, pozneje pa tudi hepatitis A in hepatitis E, leptospirozo, mišjo mrzlico, različne okužbe kože, tetanus, dolgoročno pa različne zdravstvene težave zaradi plesni.
»Zato tistim, ki bodo veliko pomagali pri sanaciji, priporočamo cepljenje proti hepatitisu A in tetanusu, oziroma naj preverijo, ali so že cepljeni,« svetuje sogovornica. Dodala je še, naj ljudje predvsem pazijo, da je pitna voda neoporečna, da imajo dobro oskrbljene rane, osebe z imunsko oslabljenim imunskim sistemom pa naj se izogibajo poplavnim vodam.
Zelenjavo je treba zavreči
Če se je nafta razlila po vrtu, je po besedah sogovornice zelenjavo treba zavreči, prav tako, če so se razlile fekalije. »Treba pa je paziti predvsem, da se otroci na takšnih vrtovih in dvoriščih, ko bo voda odtekla, nekaj časa ne igrajo. Za otroke je najbolj varno, da jih pri čiščenju ni zraven. Zanje so skoraj praviloma vse kemikalije nevarnejše kot za odrasle, saj ob izpostavljenosti dobijo večji odmerek na enoto telesne mase.
Prav tako naj se vsemu temu ne izpostavljajo niti druge ranljive skupine, nosečnice, starejši, kronični bolniki in tisti z oslabljenim imunskim sistemom, ne pozabimo pa obvarovati tudi živali,« dodaja. Pomembno je, da ne hodijo po razlitjih, mnoge živali se ližejo, tako da te snovi potem še zaužijejo. Sicer pa zaradi izpostavljenosti lahko utrpijo podobne kratkotrajne simptome kot ljudje; med drugim se jim solzijo oči, kihajo in kašljajo, zaradi stika z razlitimi naftnimi derivati pa imajo lahko tudi rdeče in boleče tačke.
Ne tvegajmo, da živali zbolijo ali poginejo
Tudi vsa krma, ki je bila v stiku s poplavnimi vodami, je neustrezna zaradi možnega mikrobiološkega, kemijskega ali fizikalnega onesnaženja, zato jo je treba ustrezno odstraniti, svetujejo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Opremo ali materiale, ki so bili v stiku s poplavnimi vodami in prihajajo v stik z domačimi in rejnimi živalim, je treba pred ponovno uporabo ustrezno očistiti in razkužiti.
V primeru spremembe zdravstvenega stanja živali oziroma poškodb živali naj lastniki obvestijo svojega veterinarja, v primeru pogina pa pokličejo veterinarsko-higiensko službo oziroma pristojni štab civilne zaščite. Enako naj ravnajo tudi, ko rejci ne morejo poskrbeti za svoje živali iz drugih objektivnih razlogov.
Seno: kjer je voda zmočila seno, je treba vse zmočeno seno odstraniti čim prej, da ne plesni še suho seno in da se prepreči samovžig sena. Mokrega sena se ne sme sušiti v prevetrovalnih napravah, ker lahko pride do samovžiga. Skladiščeno seno, za katerega obstaja možnost, da se je zmočilo ali je bilo dalj časa izpostavljeno vlagi, je treba vsak dan kontrolirati in meriti temperaturo.
Poplavljeni silosi: iz silosov, v katere je vdrla voda, je treba odstraniti zmočeno silažo, saj silaža, zmočena s fekalno onesnaženo vodo, ni uporabna za krmo.
Bale: Če so bile bale v celoti potopljene, niso uporabne za prehrano živali, to še posebej velja za krave molznice. Če je v balo vdrla manjša količina čiste vode, bo silaža uporabna. Če so bile bale v onesnaženi vodi (gnojnica, fekalije) in je v balo vdrla taka voda, pa take silaže ne smemo krmiti.
Pri krmi se posledice poplav pokažejo tudi pozneje v obliki plesnivosti, oprhnelosti in drugega kvarjenja. Mnogo manjša gospodarska škoda bo, če sumljivo krmo zavržemo, kot da z njo tvegamo, da živali zbolijo ali poginejo.
Koliko časa pa so te snovi potem še prisotne v okolju? Sogovornica odgovarja, da če je prst namočena z naftnimi derivati, hlapne snovi izhlapijo, nekatere organske kemikalije pa so lahko zelo obstojne in lahko traja tudi nekaj let, da je zemlja spet primerna za obdelovanje. »Onesnaženje je veliko predvsem v neposredni bližini izlitja, širše je že razredčeno. Bodo pa pristojne institucije spremljale tudi kmetijsko zemljo, kdaj bo primerna za ponovno rabo, in bodo o tem obvestile prebivalce,« še miri sogovornica.
Če bi kemikalije, denimo naftni derivati, onesnažile vodo – takšne informacije še ni bilo zaslediti –, bi bila neprimerna za uživanje, tudi prekuhavanje pri tem seveda nič ne pomaga. Na nekaterih področjih upravljavci vodovodnih sistemov za zdaj priporočajo prekuhavanje zaradi morebitnega mikrobiološkega onesnaženja. Zato je pomembno predvsem, da prebivalci spremljajo obvestila upravljavcev lokalnih vodovodov in civilne zaščite.
Kakšna čistila zadostujejo in kaj kaže zavreči?
»Če bi denimo gnojnica zalila kuhinjo, je po čiščenju priporočljivo tla tudi razkužiti. Če se je razlila nafta iz cisterne, zadostujejo običajna čistila. Tudi druge razlite kemikalije se da očistiti z običajnimi detergenti. Povsem nasprotno je s predmeti, ki so vpili poplavno vodo in s tem še vse drugo, tega se ne da očistiti in je treba zavreči. Oblačil, prepojenih z nafto, ni mogoče oprati, prav tako je treba zavreči plesnive predmete,« pravi Lucija Perharič in opominja, da utegne biti plesen največji problem v prihajajočih mesecih, ko bodo okna pogosteje zaprta, vlažnost pa bo večja.
Tako je treba vse stene dobro očistiti in prostore dobro presušiti. Prostore bi bilo treba za začetek le očistiti in dobro presušiti, sredstva proti plesnim pa nanesti šele, če bi se plesen pojavila. Kot poudarja, so plesni zelo nevarne za zdravje. »Opozorila bi še na previdnost z generatorji elektrike. V času, ko smo imeli žled, je zaradi njih prišlo do kar nekaj primerov zastrupitev z ogljikovim monoksidom,« je strnila nasvete sogovornica.
K vsemu temu Pavel Pollak, prav tako z NIJZ, dodaja še druge nasvete, ki zadevajo predvsem ravnanje z živili, ki so prišla v stik s poplavno vodo. »Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavržemo, druga pregledamo, ali morda ne vsebujejo tujkov, kot so koščki stekla ali drobci drugih poškodovanih predmetov, in če jih, jih prav tako zavržemo. Vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, preložimo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo.
Zavreči je treba pločevinaste konzerve z živili, ki so kakorkoli poškodovane, napihnjene, predrte, zarjavele, brez označb, in živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži,« je povzel. Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, tudi naftnim derivatom, zavržemo, saj jih ne moremo sprati.
Rdeči in zeleni alarm
V UKC Ljubljana so danes umaknili zeleni alarm, tako ambulantna kot hospitalna dejavnost ponovno potekata brez omejitev. Kot je pojasnil travmatolog Uroš Tominc, vodja urgentnega kirurškega bloka, so nazadnje to storili januarja letos, ko so imeli večje število pacientov. Rdeči alarm, denimo, bi sprožili ob nesreči, kakršna je bila balonarska nesreča na Ljubljanskem barju pred enajstimi leti. Tokratni zeleni alarm so razglasili zaradi morebitnega povečanega števila poškodovancev pa tudi zaradi dopustov in morebitnih kadrovskih izpadov zaradi poplav, a je večina osebja vendarle lahko prišla na delo. Do včeraj so v UKC zaradi poplav oskrbeli 63 pacientov.
Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in do izpada električne energije ni prišlo, je v njih shranjena živila mogoče uporabiti, če je električne energije zmanjkalo zgolj za nekaj več kot dve uri, jih je treba zavreči. Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti ali stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna, a je zunanjost embalaže pred uporabo treba očistiti in jo oprati.
Če je mogoče, embalažo razkužimo z razkužilom po navodilih proizvajalca in pazimo, da ne pride v stik z živilom, se glasijo navodila, ki so zapisana tudi na strani NIJZ. Med nasveti pri preprečevanju nalezljivih bolezni ob poplavah pa navajajo še, da so najpogostejše poti prenosa prav zaužitje onesnaženih živil in vode, onesnaženih rok in površin, zato je zelo pomembno tudi pogosto umivanje rok z milom in čisto vodo pa tudi higiena kašlja.
