Zelena luč za dvig plač vsem v javnem sektorju
Predstavniki večine od 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja se je podpisalo pod dogovor in anekse h kolektivnim pogodbam za javni sektor, za negospodarske dejavnosti ter panožne kolektivne pogodbe, s katerim bo vlada namenila rekorden znesek, v primerjavi s svojimi predhodnicami, za plače v javnem sektorju.
S tem se je zaključilo eno poglavje pogajanj, ki pa se bodo že v prihodnjih tednih nadaljevala za sistemske spremembe. Do novega družbenega dogovora, ki bi ga te prinesle, naj bi prišli do 30. junija 2023.
Dogovor, vreden okoli 611 milijonov evrov
Približno 611 milijonov evrov so okvirne finančne posledice dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, s katerim se z oktobrsko plačo usklajuje vrednost plačnih razredov za 4,5 odstotka. Ta dvig vsem zaposlenim v javnem sektorju – uslužbencem, funkcionarjem (sodniki, tožilci, poslanci...), direktorjem, ravnateljem – bo stal 290 milijonov evrov. Veliki večini med njimi – z izjemo tistih zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače že novembra zvišale od štiri do 26 odstotkov – se bodo uvrstitve delovnih mest, nazivov in funkcij povišale še aprila, za en plačni razred, ki znaša štiri odstotke.
Na pripombe, da se tistim, ki so uvrščeni pod 24. plačni razred in jim delodajalec doplačuje do minimalne plače, ti dvigi ne bodo poznali, z vladne strani odgovarjajo, da se vsi dodatki (na delovno dobo, za delovno uspešnost, nedeljsko delo....) – ti niso všteti v minimalno plačo – računajo glede na osnovno plačo in se bodo zvišali.
Dogovor prinaša še poračun regresa za letni dopust, in sicer kaskadno – prejemnikom minimalne plače, do 24. plačnega razreda 300 evrov, uvrščenim med 25. in 30. plačnega razreda 250 evrov, do 35. razreda 200, do 40. razreda 150 in do 50. plačnega razreda 100 evrov.
Že s septembrsko plačo pa bodo vsi zaposleni v javnem sektorju upravičeni do višjega nadomestila za malico, ki bo po novem znašalo 6,15 evra na dan, kar pomeni za uslužbence zvišanje skoraj za četrtino, s 4,92 evra, za funkcionarje pa skoraj podvojitev, saj so zanje doslej veljala določila varčevalnega zakona o uravnoteženju javnih financ in so za malico prejemali le po 3,52 evra na dan. Tudi druga povračila stroškov se bodo s tem dogovorom izenačila in bodo funkcionarji upravičeni do enakih zneskov kot uslužbenci.
Dogovor zavezuje tako vlado kot sindikate
»Ta dogovor, s katerim smo naslovili tako draginjo kot inflacijo, vsebuje klavzulo, ki zavezuje tako vlado kot sindikalno stran, da se prioritetno lotimo vprašanja zaposlenih, ki so danes pod oziroma okoli minimalne plače,« je povzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
»Dosegli smo tisto, kar je sprejemljivo za večino sindikatov, ki pa smo enotno izrekli nestrinjanje ob odpiranju tako imenovanega stropa lestvice, ki bo uslužbencem omogočal, da napredujejo višje od 57. plačnega razreda, saj nismo rešili spodnje kompresije, kjer se vedno več delovnih mest s srednjo in višjo stopnjo izobrazbe, z zahtevnimi in odgovornimi nalogami, utaplja v minimalni plači, kar daje nesprejemljivo sporočilo, da odgovornosti in zahtevnosti niso pomembne,« je komentiral Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, in dodal, da to ključno vprašanje plačnega sistema ne sme ostati nerešeno, ker je problem vsako leto večji.
Odprava zgornje meje je uresničitev dogovora s Fidesom iz leta 2016, pri tem pa vladni predstavniki pojasnjujejo, da bodo lahko le tisti, ki so zdaj v 57. razredu in bodo izpolnjevali pogoje, šele decembra 2023 napredovali za razred ali največ dva.
Jakob Počivavšek, vodja druge pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, opozarja, da so naredili le prvi korak k odpravljanju nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest in da bo potreben velik napor za ponovno vzpostavitev razmerij.
