V vojni v Ukrajini je bilo ubitih skoraj 100 otrok
21.32 ZN: Iz Ukrajine zbežalo več kot šest milijonov ljudi
Po podatkih visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je od začetka ruske invazije do danes iz Ukrajine zbežalo 6.029.705 ljudi. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je bilo v Ukrajini notranje razseljenih še dodatnih osem milijonov ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov beguncev, ukrajinski moški, stari od 18 do 60 let, pa iz države ne morejo oditi, saj morajo biti na voljo za vpoklic v vojsko.
Od začetka vojne se je dnevni tok beguncev prek ukrajinskih meja precej zmanjšal. Samo marca je državo zapustilo skoraj 3,4 milijona Ukrajincev, aprila pa se je to število zmanjšalo na približno 1,5 milijona. Združeni narodi so ocenili, da bi lahko letos Ukrajino skupno zapustilo več kot osem milijonov ljudi.
Ukrajina je pred vojno štela 37 milijonov prebivalcev, pri čemer niso upoštevani prebivalci polotoka Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija, in prebivalci dveh separatističnih regij na vzhodu, ki ju nadzorujejo proruski separatisti.
21.13 Madžarska »postavila ceno« za podporo sankcijam proti Rusiji
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v intervjuju za španski časnik El Pais dejal, da Madžarska zahteva »rešitev glede stroškov«, ki bi jih utrpela v primeru uvedbe sankcij proti Rusiji. Za popolno prepoved uvoza ruske nafte bi skupno potrebovali okrog 700 milijonov evrov, je dejal.
Szijjarto je v intervjuju dejal, da Madžarska ne more podpreti predloga EU o prepovedi uvoza ruske surove nafte in rafiniranih goriv, ne da bi dosegla rešitev za stroške prilagoditve njene oskrbe z energijo in infrastrukture. Madžarski zunanji minister je menil tudi, da je treba upoštevati različne energetske razmere v državah EU. Madžarska je namreč zaradi svoje situacije z infrastrukturo odvisna od ruske nafte in plina, je poudaril.
»Naša rafinerija je zasnovana za rusko nafto. Za rafiniranje drugih vrst nafte bi morali vložiti od 500 do 550 milijonov evrov, kar bi trajalo približno štiri leta. Da bi nadomestili naftovod iz Rusije, bi morali povečati zmogljivost naftovoda v Jadranskem morju, kar bi pomenilo še 200 milijonov evrov, ne vemo pa, koliko časa bi to trajalo,« je dejal Szijjarto.
Poudaril je, da Madžarska ne more podpreti sedanjega svežnja sankcij, če Bruselj ne bo ponudil rešitve. Madžarska se je namreč uprla prepovedi uvoza ruske nafte, kar je predlagala Evropska komisija, za sprejem novega paketa sankcij pa je soglasje članic nujno. V Bruslju medtem razmišljajo, ali naj Madžarski več sredstev zagotovijo v okviru nove energetske strategije, ki bo objavljena prihodnji teden. Vendar pa je v sredo več držav EU izrazilo pomisleke glede tovrstne odškodnine za Madžarsko. Szijjarto je sicer zanikal kakršno koli povezavo med razpravami o prepovedi uvoza ruske nafte in še vedno trajajočim sporom med EU in Budimpešto zaradi kršenja standardov vladavine prava v državi.
21.07 V teku pogajanja o evakuaciji 38 vojakov iz jeklarne Azovstal
Ukrajina se pogaja z Rusijo o evakuaciji 38 težje poškodovanih vojakov iz območja jeklarne Azovstal v Mariupolju, je danes sporočila namestnica ukrajinskega predsednika vlade Irina Vereščuk. Po njenih besedah se v tunelih pod industrijskim kompleksom nahaja več kot 1000 vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Vodimo zelo zahtevna pogajanja o evakuaciji ranjenih borcev iz Azovstala v zameno za zajete Ruse,« je prek družbenih omrežij sporočila Vereščukova. Namestnica ukrajinskega premierja je še dodala, da pogovori o potencialnih evakuacijah potekajo v sodelovanju s Turčijo.
Borci v tovarni po navedbah britanskega BBC trdijo, da se razmere zaradi nenehnih ruskih poskusov prevzema nadzora nad jeklarno poslabšujejo in da jim je zmanjkalo medicinskih pripomočkov, zato ne morejo oskrbeti ranjenih. Industrijski kompleks jeklarne Azovstal je zadnje zatočišče ukrajinskih sil v Mariupolju, ki je sicer pod popolnim nadzorom ruskih sil.
21.00 G7 se zavezuje k zaščiti revnih pred posledicami vojne v Ukrajini
Nemška ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock je na današnjem vrhu zunanjih ministrov sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) v severni Nemčiji izrazila zavezanost k zaščiti revnega svetovnega prebivalstva pred posledicami vojne v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Ne gre zgolj za žito, ampak tudi za dobavo energije po celem svetu,« je dejala ministrica iz vrst nemških Zelenih. »To prehransko krizo še poslabšujejo globalni učinki klimatskih sprememb,«je poudarila Annalena Baerbock, ki je izrazila mnenje, da je cilj ruskega predsednika Vladimirja Putina, da izkoristi to krizo za ustvarjanje razkolov po svetu.
Ukrajina je pred vojno veljala za eno glavnih izvoznic hrane v regiji. Skozi pristanišča, ki so zdaj pod rusko blokado, je Ukrajina mesečno izvozila 4,5 milijona ton kmetijskih proizvodov, še navaja AFP.
Pri vprašanjih, ki se bolj neposredno tičejo vojne, je Annalena Baerbock izrazila zadržanost do dobav reaktivnih lovcev Ukrajini. Pri tem je izpostavila nasprotovanje Zahoda do ideje o zaprtju zračnega prostora nad Ukrajino, h kateremu so tamkajšnje oblasti pozivale ob začetku ruske invazije, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Nemška zunanja ministrica je dodala, da je med obiskom Kijeva v torek razpravljala o tem, kako lahko pomagajo Ukrajincem, da se sami branijo, »ne da bi pri tem prispevali k temu, da Nato postane neposreden udeleženec v vojni«.
K dobavam reaktivnih lovcev je zaveznice ob nedavnem obisku Nemčije pozval ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki se bo kolegom na severu Nemčije pridružil v petek. Srečanja v Wangelsu se bo udeležil tudi moldavski zunanji minister Nicu Popescu.
20.37 V Ukrajinski vojni doslej ubitih skoraj sto otrok
Namestnik izvršne direktorice Unicefa Omar Abdi je na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini dejal, da je bilo tam potrjeno ubitih skoraj sto otrok, vendar je dejanska številka verjetno še višja. Rusija se je ponovno soočala z zahtevami mednarodne skupnosti, naj konča vojno, njen predstavnik pa je krivdo valil na Ukrajino in Zahod.
»ZN so samo v zadnjem mesecu dni potrdili smrt skoraj 100 otrok, verjamemo pa, da je dejanska številka višja. Več otrok je bilo ranjenih in se soočajo z grobimi kršitvami njihovih pravic, milijoni so morali zapustiti domove. Vojna v Ukrajini je tako kot vse vojne kriza zaščite otrok in kriza otrokovih pravic,« je dejal Abdi. Dodal je, da je bilo doslej uničenih najmanj 15 šol na vzhodu Ukrajine, ki imajo podporo Unicefa, napadenih pa je bilo več sto šol po celotni državi. Pozval je h koncu napadov na šole.
Zasedanje Varnostnega sveta sta tokrat sklicali Mehika in Francija, ki sta poudarili, da so napadi na šole kršitev humanitarnega prava. »Ruska vojska še naprej pobija civiliste, vključno z otroci,« je dejal francoski veleposlanik Nicolas de Riviere. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je rusko vojsko obtožil, da ugrablja ukrajinske otroke in jih vozi v Rusijo, kjer jih nezakonito posvojijo Rusi. Kislica je omenil še, da ima Rusija na svojem ozemlju posebne »centre za filtriranje«, kamor zapira Ukrajince, ki naj bi delovali kot koncentracijska taborišča.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je imel pripravljene odgovore na vse obtožbe. Večino je zavrnil kot absurdne laži, za druge pa je obtožil Ukrajince. Rusija naj bi v Ukrajini otrokom in civilistom pomagala s humanitarno pomočjo in zaščito pred ukrajinskimi napadi, je zatrdil.
16.12 Na Svetu ZN za človekove pravice o zločinih ruske vojske v Ukrajini
Združeni narodi preverjajo obtožbe o kršitvah človekovih pravic, ki naj bi jih ruska vojska zagrešila med invazijo v Ukrajini. Številne kršitve bi namreč lahko predstavljale vojne zločine, je danes na izrednem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi dejala visoka komisarka za človekove pravice Michelle Bachelet.
Komisarka je navedla tudi, da so v zadnjih tednih na območjih okrog Kijeva odkrili okrog 1000 trupel. »Razsežnost nezakonitih pobojev je šokantna, vključno z znaki usmrtitev na območjih severno od Kijeva,« je dejala po poročanju britanskega BBC. Pričakuje, da bodo številke glede tovrstnih pobojev z odkrivanjem novih dokazov samo še naraščale.
»Ti poboji civilistov se pogosto zdijo namerni, izvedli naj bi jih ostrostrelci in vojaki. Civilisti so bili ubiti med prečkanjem ceste ali odhodom iz zatočišča, da bi odšli po hrano in vodo. Drugi so bili ubiti, ko so bežali v svojih vozilih. Neoboroženi lokalni moški so bili ubiti, ker so jih ruski vojaki sumili podpiranja ukrajinskih sil, nekatere so pred smrtjo tudi mučili,« je povedala Michelle Bachelet.
Svet ZN za človekove pravice se sicer danes sestaja na izrednem zasedanju, posvečenem kršitvam človekovih pravic, ki naj bi jih v Ukrajini zagrešila Rusija. K sklicu zasedanja je pozvala Ukrajina, podprlo pa ga je več kot 50 držav. Rusija se srečanja ni udeležila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Namestnica ukrajinskega zunanjega ministra Emine Džaparova je na zasedanju rusko vojno obsodila kot »popolno grozo« in »čisto zlo«. Rusija po njenih besedah v Ukrajini izvršuje »najbolj grozljive kršitve človekovih pravic na evropski celini v več desetletjih«.
Svet ZN bo sicer danes glasoval o resoluciji, ki poziva k preiskavi domnevnih kršitev človekovih pravic od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja. Cilj preiskave bi bil doseči to, da odgovorni za zločine tudi odgovarjajo.
14.59 Bruselj s predlogi ukrepov za olajšanje izvoza iz Ukrajine
Evropska komisija je danes predstavila več ukrepov za olajšanje izvoza ukrajinskih kmetijskih izdelkov. Predlaga vzpostavitev tako imenovanih solidarnostnih pasov za izvoz žita in drugih kmetijskih proizvodov, a tudi uvoz blaga, ki ga Ukrajina potrebuje, vključno s humanitarno pomočjo.
Čeprav so Evropska unija in njene države članice sprejele že več ukrepov za olajšanje prehajanja meje med Ukrajino in EU, na ukrajinski strani na dovoljenje za prehod čaka več tisoč tovornih vagonov in tovornjakov. Trenutno je povprečna čakalna doba 16 dni, na nekaterih mejah pa znaša tudi do 30 dni. Poleg tega velike količine žitaric, pripravljenih za izvoz, ostajajo v ukrajinskih silosih.
»Ukrajino mora v manj kot treh mesecih zapustiti 20 milijonov ton žit, pri čemer je treba uporabiti infrastrukturo EU. To je ogromen izziv, zato so usklajevanje in optimizacija logističnih verig, vzpostavitev novih poti in kolikor je mogoče uspešno preprečevanje ozkih grl bistvenega pomena,« je ob predstavitvi ukrepov povedala evropska komisarka za promet Adina Valean.
Eden od glavnih izzivov je v tem, da ukrajinski vagoni niso združljivi z večino železniškega omrežja EU. Zato je treba večino blaga pretovoriti na tovornjake ali vagone, ki so prilagojeni tirom v EU. Ta proces je dolgotrajen, objekti za pretovarjanje vzdolž meja pa so redki, poudarjajo na komisiji.
14.19 Rusija s sankcijami proti Gazpromovim evropskim podružnicam
Rusija bo uvedla sankcije proti 31 zahodnim podjetjem. Med njimi je tudi nemško energetsko podjetje Gazprom Germania, ki ga od začetka aprila sicer upravlja nemška zvezna agencija za omrežje. Nemčija je po zagotovilih gospodarskega ministra Roberta Habecka na sankcije pripravljena.
»Pripravili smo se na tako situacijo,« je Habeck po poročanju nemške tiskovne agencije DPA danes dejal v bundestagu. Kot je pojasnil, bo trg z alternativnimi viri energije poskrbel za izpad, ki ga bo povzročila manjša dobava iz Rusije. Dodal je, da je razširitev obnovljivih virov energije zdaj pogoj za varno nemško prihodnost. Je pa Habeck pozneje na novinarski konferenci Rusijo obtožil, da energijo uporablja kot orožje: »Stanje se približuje vrelišču, saj se energija na več načinov uporablja kot orožje.«
Iz vladnega odloka, ki je bil po naročilu ruskega predsednika Vladimirja Putina objavljen v sredo zvečer, je razvidno, da ruski energetski velikan Gazprom ne sme več poslovati z 31 podjetji iz ZDA, Velike Britanije in EU. Po navedbah DPA gre večinoma za podjetja, ki skladiščijo zaloge zemeljskega plina in upravljajo razne plinovode. Sankcije so tako doletele tudi upravljavca poljskega dela plinovoda Jamal, ki vodi iz Rusije v Evropo. Rusija je sicer pred tem že ustavila dobavo plina na Poljsko.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes dejal, da sankcije pomenijo, da podjetja, ki so se znašla na seznamu, ne bodo več mogla prejemati ruskega plina. »Sankcije pomenijo, da s temi podjetji ne bomo več poslovali, podjetja so preprosto prepovedana,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass novinarjem povedal Peskov.
Gazprom je v Nemčiji še vedno največji dobavitelj plina, iz Berlina pa so v sredo zvečer sporočili, da posledice sankcij za zdaj še preučujejo. »Krizna skupina za plin podrobno spremlja trenutno situacijo. Trenutno je dobava zagotovljena in se jo ves čas spremlja,« so sporočili z ministrstva za gospodarstvo in podnebno politiko.
Gazprom Germania ima v lasti tudi druga pomembna podjetja v nemški plinski industriji, med katerimi sta tudi dobavitelj plina Wingas in družba Astora, ki upravlja nekatera skladišča plina. Tudi ti dve podjetji sta se po poročanju DPA znašli na seznamu podjetij, ki jih bodo prizadele ruske sankcije. V začetku aprila je Habeck začasno za upravljavca nemške podružnice ruskega Gazproma, ki je v državni lasti, imenoval agencijo za omrežje. To potezo je upravičil z navedbami, da so pravna razmerja in kršitve pogodbe nejasne ter da bodo tako zagotovili zanesljivo preskrbo.
12.28 Kremelj: Vstop Finske v Nato bi pomenil grožnjo Rusiji
Ruske oblasti so danes sporočile, da bi vstop sosednje Finske v zvezo Nato zagotovo pomenil grožnjo Rusiji, poročajo tuje tiskovne agencije. »Širitev Nata in približevanje zavezništva našim mejam ne bo naredilo sveta in naše celine bolj stabilne in varne,« je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pri tem je poudaril, da bo vse odvisno od tega, kako bo potekal proces vstopa v Nato in kako blizu ruskim mejam se bo približala njegova vojaška infrastruktura.
Finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin sta danes podprla članstvo Finske v zvezi Nato ter se v skupni izjavi zavzela, da mora Finska čim prej zaprositi za članstvo v zavezništvu. Uradno določitev o tem naj bi Finska objavila v nedeljo. Finska ima z Rusijo 1300 kilometrov dolgo mejo, njeno politično in javno mnenje pa sta se dramatično spremenili v prid članstvu, potem ko je Rusija 24. februarja začela invazijo v Ukrajini.
9.45 V Ukrajini bo potekalo prvo sojenje za vojne zločine v ruski invaziji
Ukrajinske oblasti nameravajo začeti prvo sojenje za vojne zločine, storjene med rusko invazijo, pri čemer bodo na zatožno klop postavile 21-letnega ruskega vojaka Vadima Šišimarina, je v sredo napovedal urad generalne državne tožilke Irine Venediktove. Obtožencu, ki je že v priporu, grozi dosmrtna zaporna kazen zaradi naklepnega umora.
Ruski vojak je obtožen, da je 28. februarja ubil neoboroženega 62-letnega civilista, ko je streljal z avtomatsko puško skozi okno avtomobila, da bi civilistu preprečil prijavo položaja skupine ruskih vojakov, so po poročanju francoske tiskovne agencija AFP sporočili iz urada generalne državne tožilke.
Civilist, ki ni bil imenovan, je vozil kolo ob cesti nedaleč od svojega doma, eden od ruskih vojakov pa je menda obtožencu ukazal, naj ga ubije, da ne bi razkril njihovega položaja, je zapisano v izjavi urada. Moški je tako umrl na samem kraju le nekaj deset metrov od svojega doma.
Urad Venediktove je objavil fotografijo obtoženca, vendar ni navedel podrobnosti o tem, kako je prišel v ukrajinski pripor in kaj se je zgodilo z drugimi člani njegove skupine v času domnevnega umora. Prav tako niso določili datuma sojenja.
Tožilstvo je sicer registriralo že več kot 10.700 domnevnih vojnih zločinov, v katere je bilo vpletenih 622 osumljencev. Kijev in Washington pa sta od invazije večkrat obtožila ruske vojake, da so zagrešili vojne zločine.
Velika Britanija in Nizozemska sta pred kratkim v Ukrajino poslali preiskovalce vojnih zločinov, da bi pomagali lokalnim ekipam in ekipam Mednarodnega kazenskega sodišča, ki preiskujejo morebitna množična grozodejstva, storjena v predmestju Buča v Kijevu, kjer so 2. aprila odkrili najmanj 20 trupel.
8.50 Ruske sile še naprej krepijo napade na vzhodu Ukrajine
Ruske sile so po navedbah ukrajinske strani okrepile napade na vzhodu Ukrajine in pri tem osvojile nekatera območja v Donbasu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo sicer zagotovil, da se bo za Ukrajino vojna končala šele, ko bo znova zavzela vsa okupirana območja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Ukrajinski generalštab je danes sporočil, da ruski vojaki nadaljujejo ofenzivo na vzhodu države z namenom prevzetja nadzora nad območji Doneck, Lugansk in Herson, da bi tako vzpostavili kopenski koridor s polotokom Krim. O napadih poročajo predvsem iz mest Severodoneck, Liman, Bahmut, Avdijivka in Kurahove. Kot so priznali, so ruski vojaki dosegli delni uspeh na območju Severodonecka.
Z območja Slovjanska pa poročajo o okrepitvi števila ruskih sil in opreme, med drugim so na območje premestili okoli 300 novih vojaških vozil.
Zelenski je v sredo v pogovoru s francoskimi študenti opozoril, da se bo vojna končala šele, ko bodo znova nadzorovali celotno državo. »Ko bomo nazaj zavzeli vse, kar nam pripada, potem bomo končali vojno,« je povedal. »Želimo si svobode v naši državi,« je poudaril.
V svojem rednem nočnem nagovoru pa je Zelenski tokrat ocenil, da opaža resen napredek pri mednarodnih varnostnih jamstvih. »Pogajamo se z vodilnimi državami sveta, da se Ukrajini povrne zaupanje v varnost za prihodnja desetletja,« je povedal.
O tem so med drugim govorili tudi na virtualnem srečanju skupine G7 v nedeljo, na katerem je sodelovala Ukrajina. »To je zdaj prvič v zgodovini naše države, da smo deležni takšnih jamstev,« je dodal.
Kot je pojasnil, gre za konkretna jamstva, saj so se jasno dogovorili o tem, kaj točno se jamči in kdo konkretno to jamči.
8.00 Von der Leynova posvarila pred neposredno grožnjo Rusije svetovnemu redu
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Tokiu na vrhu EU-Japonska posvarila pred neposredno grožnjo, ki jo Rusija predstavlja svetovnemu redu, ter pozvala Kitajsko k bolj konstruktivni drži. Na vrhu so v skupni izjavi obsodili rusko agresijo proti Ukrajini ter obljubili nadaljnjo pomoč Kijevu.
»Rusija danes predstavlja največjo grožnjo svetovnemu redu s svojo barbarsko vojno proti Ukrajini in skrb vzbujajočim paktom s Kitajsko,« je dejala Ursula von der Leyen po pogovoru z japonskim premierom Fumiom Kišido.
Kišida se je strinjal, da ruska invazija ni le evropska tema, ampak pretresa mednarodni red, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednik Evropskega parlamenta Charles Michel pa je poudaril pomen sodelovanja. »Naše sodelovanje v Ukrajini je kritičnega pomena v Evropi, pomembno pa je tudi v indijsko-pacifiški regiji in želimo si poglobiti naša posvetovanja o bolj odločni Kitajski,« je povedal. Prepričan je, da bi morala Kitajska stopiti v bran multilateralnemu sistemu, ki ji je prinesel veliko dobrega pri razvoju države.
V skupni izjavi so voditelji opozorili, da Rusija s svojo agresijo krši mednarodno pravo, ter pozvali, da morajo storilci vojnih zločinov odgovarjati za svoja dejanja. Zavzeli so se še za okrepitev sodelovanja na področju zagotavljanja globalne varnosti in stabilnosti. Ukrajini pa obljubili nadaljnjo politično, finančno, materialno in humanitarno podporo, so sporočili po srečanju.
Strani sta se dogovorili še o digitalnemu partnerstvu, ki se bo osredotočalo na konkurenčnost in varnost. Skupaj nameravajo okrepiti sodelovanja na področju razvoja digitalnih tehnologij, kibernetske varnosti, pretoka podatkov in umetne inteligence. Gre za prvo tovrstno partnerstvo med EU in drugo državo. Strani sta se še strinjali, da bosta izkoristili sodelovanje za okrepitev in diverzifikacijo dobavnih verig polprevodnikov.
EU in Japonska pa želita okrepiti sodelovanje tudi na drugih področjih. Tako se bosta skupaj zavzemali za prosto in odprto indijsko-pacifiško regijo. EU namerava v prihodnosti igrati aktivnejšo vlogo v regiji, ki je po besedah predsednice evropske komisije cvetoča regija, vendar se sooča tudi z napetostmi. Te so predvsem posledica uveljavljanja moči Kitajske in raketnih poskusov Severne Koreje. V skupni izjavi so tako voditelji obsodili tudi prepovedane raketne poskuse Pjongjanga.
Japonska in Evropska unija že dlje časa krepita odnose, med drugim sta leta 2019 sklenili sporazum o gospodarskem partnerstvu. Japonska pa je v nasprotju s svojo diplomatsko tradicijo zavzela tudi močno stališče glede Ukrajine in uvedla sankcije proti Rusiji, še piše AFP.
Von der Leynova in Michel bosta imela danes še delovno kosilo s Kišido. Japonski premier napoveduje, da se bo z voditeljema pogovarjal o napetostih v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju. Michel bo v petek obiskal še Hirošimo, kjer se bo poklonil žrtvam jedrske bombe.
