Finančni trgi bodo ostali muhasti in negotovi
Od samih začetkov obstoja civilizirane družbe se podobno kot naši predniki nagonsko bojimo neznanega in nevarnosti, ki prežijo na nas v temi. Globoko v svojem genetskem zapisu imamo skrite primarne, podzavestne mehanizme delovanja, zaradi katerih sovražimo negotovost, zato smo obsedeni s tem, da bi imeli sposobnost napovedovati prihodnost. S prihodom informacijske družbe se utapljamo v neskončni količini informacij in podatkov, s katerimi ne vemo točno, kaj bi.
Zato si še toliko bolj obupano prizadevamo, da bi jih lahko obvladovali tako, da bi se izognili negotovosti, in jih uporabili za bolj točno napovedovanje prihodnosti. Ta iluzija napovedovanja nepredvidljivih dogodkov ostaja večna vsakdanja travma na vseh področjih našega življenja, kot so vremenski pojavi, podnebne spremembe, zdravje, politika, makroekonomija in seveda finančni trgi.
Finančni trgi so idealen primer kaotičnega in shizofrenega okolja, ki v neskončnost potencira psihološko negotovost udeležencev in našo bolestno potrebo po napovedovanju prihodnjih gibanj, ki bi nam prinesla finančno neodvisnost in varnost. Če želimo vlagatelji racionalno in brez prevelikega stresa manevrirati na finančnih trgih, moramo poskušati razumeti pravo naravo trgov, ki so, matematično gledano, kompleksni dinamični adaptivni sistemi, ki bodo ostali večna neznanka tudi za najboljše superračunalnike z najbolj naprednimi velikimi jezikovnimi modeli (LLM) in umetno inteligenco.
O umetni inteligenci
Res je, da nam bo umetna inteligenca lahko olajšala življenje na marsikaterem področju, vendar pa je zaradi našega finančnega zdravja bolje, da si izbijemo iz glave, da bo namesto nas sprejemala optimalne finančne odločitve.
Finančni trgi bodo ostali muhasti in negotovi, nagnjeni k temu, da prizadenejo večino vlagateljev, geopolitično in makroekonomsko okolje pa bo ostalo enako nepredvidljivo. Kako bi lahko bilo drugače, če pa se človeška narava ne spreminja, trgi pa so dinamični adaptivni sistemi, ki jih sestavlja neskončno kompleksen mozaik odločitev milijonov investitorjev, centralnih bank, podjetij, političnih organov, potrošnikov in njihovih odzivov na to, kako se v realnem času spreminjajo makroekonomske, geopolitične in družbene razmere. Kot vlagateljev nas ne bi smelo biti strah tega, da nas vedno znova prehitevajo dogodki, ki jih nismo pričakovali niti v sanjah. Bolj nas mora biti strah tega, kako zmedeni, neodločni in paralizirani smo, ker ne vemo, kako bi reagirali, in nato v stiski, strahu in paniki delamo težko popravljive napake.
Vsi si lahko hitro prikličemo v spomin številne nepričakovane pretrese, ki so nas šokirali v zadnjih desetletjih, vendar pa ostaja s perspektive potrpežljivega vlagatelja osnovno sporočilo presenetljivo pozitivno. V nasprotju s pričakovanji namreč vsi ti pretresi niso ne odločilno ne za dolgo spremenili dolgoročne krivulje rasti na globalnih delniških trgih, ki so v zadnjih 20 letih v evrih pridobili 450 odstotkov vrednosti oziroma skoraj devet odstotkov na leto.
