Otroci poleg počitnic še večkrat na dopust
Nekateri šolarji so svoje prvomajske počitnice začeli že v ponedeljek, ko so izkoristili dopust, ki jim poleg počitnic pripada po zakonu. Ravnatelji s tem večinoma nimajo težav, a nekateri starši to izkoriščajo in otroci so velikokrat na dopustu. Največkrat ravnatelji teh primerov ne prijavljajo na inšpektorat, ker ni pravega učinka. Družine, ki gredo za štirinajst dni v eksotične kraje, nimajo težav s plačilom od 500 do 1000 evrov morebitne globe. Inšpektorat večinoma obravnava romsko problematiko. Glob običajno ne poravnajo, otrok pa tudi ni v šolo.
Po zakonu o osnovni šoli lahko učenec od pouka izostane največ pet dni v šolskem letu, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka. Ravnatelji razlagajo, da so primeri, ko so nekateri učenci precej več kot pet dni doma, redki ravnatelji pa takim primerom ne odobrijo izostanka ali jih celo prijavijo na inšpektorat. »S tem imamo šole veliko dela, na koncu pa inšpektorat ugotovi, da je šlo za enkraten dogodek, starše opozorijo in stvar je rešena. Do zdaj sem sicer te dopuste vedno odobrila, ampak stvari so šle predaleč. Dogaja se, da je otrok manj v šoli, kot je odsoten iz šole,« razlaga ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič.
Ta teden je primer ene družine prijavila na inšpektorat. Odsotnosti od pouka ni odobrila, starše soočila, da bo moral otrok opravljati izpite, saj vseh ocen ne bo mogoče pridobiti pravočasno, hkrati pa prijava na inšpektorat pomeni visoko globo, razlaga Miheličeva: »Mati je to sprejela in sem se odločila za prijavo. Tak način namreč daje otrokom napačno sporočilo. Ključna funkcija osnovne šole je, da privzgajamo odgovornost, otroke učimo socialnih veščin.« Dodala je, da dve leti šolanja na daljavo nista dobro vplivali: »Starši so ugotovili, da ni treba, da otrok hodi v šolo, ker bo vse nadomestil. To moramo ustaviti. Sicer ne bomo potrebovali liberalca, ki bo poskrbel za dobre zasebne šole, javne pa bodo take kot v Ameriki. S takimi početji bodo to naredili starši sami.«
Nujna sprememba zakonodaje
Na šolskem inšpektoratu so potrdili, da globe izrečejo v primerih daljšega izostajanja od pouka, ne pri posameznih izostankih. Povedali so, da je največ takih primerov v jugovzhodni Sloveniji in spodnjeposavski regiji: »Ugotovitev, da lahko govorimo o romski problematiki neobiskovanja pouka, izhaja iz pridobljenih poročil šol, svetovalnih služb in pristojnih CSD.«
OŠ Zbora odposlancev Kočevje ima 62 otrok Romov. Ravnatelj Peter Pirc je zadovoljen, da težav z izostanki od pouka v nasprotju z nekaterimi drugimi kraji nimajo. Hkrati pa je poudaril, da je za tem veliko dela: »Če jih prijaviš na inšpektorat, bo prejel položnico za 500 evrov, ki je ne bo plačal, otroka pa tudi v šolo ne bo. Če ne pridemo osebno k njim, ne bo nobenih sprememb.« Dodal je, da je ključno, da vsi sodelujejo, tako se v Kočevju enkrat na mesec sestajajo zaposleni na CSD, šolska svetovalna služba, ravnatelj, redne stike imajo z občino, policijo. Od 1. septembra imajo končno sistematizirano delo romske pomočnice, razlaga Pirc: »Gre v naselje, pobere otroke in gredo na avtobus.« Pomočnica je Romkinja, dodaja ravnatelj: »To je nujno. S tem dajemo signal družbi, da je mogoče vse. Vsakemu Romu lahko uspe.«
Pirc poudarja, da je za neudeležbo pri pouku nujno treba kaznovati starše: »Otrok mora biti v šoli. Ne zaradi učenja, ampak zaradi socializacije in sprejemanja vrednot. Je pa to zelo težko dopovedati generacijam, ki niso bile v šoli, in so danes starši.« Dodaja, da bi pomagala sprememba zakonodaje: »Predlagali smo, a v parlamentu ni šlo skozi, da bi k vozniškemu izpitu lahko pristopil le tisti, ki je devet let obiskoval osnovno šolo. To bi bilo dobro za naše fante. Ali da bi bili otroški dodatki pogojeni s prihodom v šolo. Ker tu ne govorimo o nobenih pravicah staršev. Ti so le dolžni otroka pripeljati v šolo. Pika.«
