Vlada veča javne izdatke
Predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti s spremljajočimi dokumenti sta, ob kritičnih pripombah fiskalnega sveta in opozicije, pripravljena za sklepno obravnavo v državnem zboru. V petek in soboto ju je obravnaval matični odbor za finance, jutri pa se v parlamentu začenja plenarna razprava, proračunsko glasovanje pa je predvideno v sredo.
Kar zadeva proračun za prihodnje leto, je njegova prva prioriteta financiranje obnove po ujmi, vlada pa je zaradi posledic poplav že septembra zvišala predvideno porabo za 700 milijonov evrov, s 15,5 na 16,2 milijarde evrov. Ob tem je predvidela za dobrih 200 milijonov dodatnih prilivov in s tem skupne prihodke v višini 14 milijard evrov. Načrtovani proračunski primanjkljaj v 2024 se zvišuje na 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP. Za odpravo posledic naravnih nesreč je v 2024 predvidenih 1,1 milijarde evrov, in sicer 780 milijonov evrov rezerv pri ministrstvu za finance, 335 milijonov evrov pa pri službi vlade za obnovo po poplavah in plazovih in pri ministrstvih, je povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Odbor za finance je na koncu sprejel tudi dopolnila k predlogu zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, ki ga je vlada sprejela v četrtek. Ta med drugim v prihodnjem letu predvideva 70-odstotno usklajevanje socialnih transferjev z inflacijo in zvišanje povprečnine za občine na 725 evrov na prebivalca. Z amandmaji se črta tudi člen, ki je določal, da se vrednost plačnih razredov za javne uslužbence v letu 2024 ne uskladi. Bolj natančno se opredeljuje uskladitev pokojnin, ki se delno opravi že pri izplačilu pokojnin in drugih prejemkov za januar 2024, in sicer v višini, 8,2 odstotka. Vlada ob tem spreminja tudi odlok o okviru za pripravo državnih proračunov in z njim povečuje tudi dovoljeno porabo občin in zdravstvene blagajne v prihodnjem letu. Iz proračuna bo zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije nakazano 420 milijonov evrov. Od tega bo 140 milijonov evrov namenjenih za izvajanje pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Fiskalni svet kritično o proračunskih dokumentih
Do vladnih proračunskih dokumentov so kritični v opoziciji, ki jih označuje za neverodostojne, in v fiskalnem svetu. Po besedah predsednika fiskalnega Davorina Kračuna bi »morala vlada pred razpravo o obeh proračunih prikazati pričakovane javno finančne učinke dodatno sprejetih ukrepov, vendar to ni mogoče tudi zaradi njihovega vpliva na makroekonomske podlage. Zato so proračunski dokumenti, ki jih je ocenjeval fiskalni svet in o katerih odločate danes, brezpredmetni.«
Tako ravnanje vlade je po Kračunovih besedah »nedopustno in neprimerno z vidika kredibilnega proračunskega načrtovanja in tudi ne izpolnjuje zahtev domače zakonodaje in priporočil evropske komisije. To je predvsem posledica velikega števila diskrecijskih ukrepov, ki so bili sprejeti v zadnjih letih in v vedno večji meri obremenjujejo javne finance. Zastavljeno fiskalno politiko ocenjujemo kot ekspanzivno oziroma spodbujevalno. To ne ustreza cikličnemu položaju gospodarstva niti ni usklajeno z denarno politiko in tako prispeva k daljšanju obdobja vztrajanja visoke inflacije.«
Sprejeto le eno vloženo dopolnilo
Poslanske skupine, večinoma opozicije, so k predlogu proračuna 2024 vložile 43 dopolnil, katerimi bi prerazporedile skupaj nekaj manj kot 179 milijonov evrov sredstev. Člani odbora so podprli le eno, koalicijsko dopolnilo v vrednosti 550 tisoč evrov. Za toliko se bodo povečal proračun državne volilne komisije, da bo lahko izvedla junijske volitve v evropski parlament.
Odbor za finance je že v petek zavrnil vsa opozicijska dopolnila k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2025, s katerimi bi prerazporedili za približno 198 milijonov evrov porabe. Vlada sicer za leto 2025 načrtuje prihodke v višini 14,6 milijarde evrov in za 15,8 milijarde evrov porabe. Predvideni primanjkljaj tako znaša 1,26 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP. V primerjavi s prvotnim predlogom je v dopolnjenem proračunu predvidenih dodatnih 21,5 milijona evrov za cestno infrastrukturo, zaradi zvišanja povprečnine pa so, podobno kot v 2024, namenjena dodatna sredstva za občine.
