Z analizami do učinkovitega zdravstvenega sistema

Patricia Blatnik raziskuje, kako razviti sistem, s katerim bi s čim manj sredstvi prišli do čim bolj učinkovite in kakovostne zdravstvene oskrbe.
Fotografija: izr. prof. dr. Patricia Blatnik

Katedra za ekonomijo
UP Fakulteta za management


Foto Osebni Arhiv
Odpri galerijo
izr. prof. dr. Patricia Blatnik Katedra za ekonomijo UP Fakulteta za management Foto Osebni Arhiv

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje raziskovalno področje je predvsem zdravstvena ekonomika. Gre za pomembno področje, saj ima velik vpliv na zdravstveno stanje celotnega prebivalstva in na stroške zdravstvenega varstva. Ukvarjam se z analizami, ki nam ponujajo odgovore na vprašanja, kako zagotoviti učinkovit zdravstveni sistem, ki bo ljudem omogočal, da bodo imeli kakovostno in dostopno zdravstveno obravnavo. Tako raziskujem, kako povečati učinkovitost in uspešnost izvajalcev zdravstvene dejavnosti, kako povečati kakovost zdravstvene oskrbe, kako povečati dostopnost zdravstvenega varstva in kako okrepiti preventivo oziroma spodbuditi ljudi k zdravemu življenjskemu slogu, da bi preprečili bolezni. Po domače povedano: imamo en koš denarja za zdravstvo in prav je, da pacienti iz tega koša dobijo tista zdravljenja, ki so dejansko koristna in dolgoročno izboljšujejo zdravstvena stanja, ne pa da imamo v košarico zdravstvenih storitev vključeno rehabilitacijo v zdraviliščih in odstranjevanje lepotnih znamenj v breme zdravstvene blagajne.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Sem univerzitetna profesorica, na fakulteti poučujem predmete, kot so mikroekonomija, makroekonomija, ekonomika podjetja in ekonomika zdravstva. Najpogostejši »instrument«, ki ga še vedno uporabljam pri poučevanju ekonomije, je matematika. Pri mikroekonomiji se naučimo, kako matematiko uporabiti pri analiziranju vedenja potrošnikov in podjetij. Znotraj makroekonomije se učimo, kako matematiko uporabljamo pri analizi gospodarskega razvoja, za določitev stopnje gospodarske rasti, inflacije in brezposelnosti ter za analizo učinkov ekonomskih šokov na gospodarstvo. Pri ekonomiki zdravstva pa matematiko uporabljamo za analizo stroškov zdravstvenega varstva, za določitev učinkovitosti izvajalcev zdravstvenega varstva in za analizo učinkov zdravstvenih politik na zdravje prebivalstva.

Poleg matematike pri poučevanju uporabljam še druge instrumente, kot so statistični programi, ekonometrija, računalniški programi in poslovna inteligenca. V zadnjem obdobju poskušam študentom tudi približati način, kako lahko z uporabo računalniških programov obdelamo velike količine podatkov, ki so potrebni za analizo gospodarskih trendov in pojavov. Na ta način lahko namreč natančneje analiziramo podatke o gospodarski aktivnosti, cenah, finančnih trgih itd. Številne programe namreč že uporabljamo tudi za poenostavitev in avtomatizacijo ekonomskih analiz. Lahko jih uporabimo za izračunavanje stroškov, analizo finančnih modelov, ustvarjanje poročil in podobno. Pri poučevanju poskušam študentom pokazati, kako se poslovna inteligenca lahko uporablja za identifikacijo potencialnih trendov v porabi potrošnikov, za identifikacijo novih trgov pri širitvi poslovanja in za identifikacijo načinov za izboljšanje poslovnih procesov. Hkrati pa se učimo tudi, kako prepoznati netočne ali napačne informacije, ki nam jih posredujejo orodja umetne inteligence, saj nekatera še vedno nimajo dostopa do aktualnih podatkov ter nimajo sposobnosti razumevanja nekaterih kompleksnejših konceptov.

image_alt
Iz laboratorija v pisarno z računalnikom

Zakaj imate radi znanost?

Najprej zato, ker človeštvo na podlagi gostilniških debat ne napreduje bliskovito hitro, in kot drugo, ker je način za odkrivanje novega in razumevanje sveta okoli nas. Pomaga mi razumeti, kako deluje svet okoli nas, hkrati pa mi pomaga, da lahko svoje znanje uporabim za reševanje perečih problemov in za izboljšanje življenja ljudi. Zelo pomembno se mi tudi zdi, da nam znanost ponuja objektivne in preizkušene informacije. V vsakdanjem življenju smo namreč priča informacijam, ki so vse pogosteje pristranske in napačne. Znanstvene članke, objavljene v znanstvenih revijah, pregledujejo strokovnjaki s posameznega področja. Take članke torej preverijo drugi znanstveniki, kar povečuje njihovo verodostojnost in natančnost. Vsakodnevnih novic, ki jih velikokrat prebiramo na družbenih omrežjih, pa vedno ne pregledajo strokovnjaki. To pomeni, da lahko pogosto vsebujejo napačne ali pristranske informacije.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Mislim, da je to želja po odkritju nečesa novega, kar bo vplivalo na izboljšanje našega življenja. Znanstveniki morajo imeti vedno motivacijo po iskanju odgovorov, postavljanju vprašanj, hkrati pa se mi zdi, da je ključna lastnost predvsem to, da smo radovedni. Radovednost je namreč tisto, kar jih vodi do novih odkritij in spoznanj. Pri tem je seveda pomembno, da so znanstveniki sposobni jasnega in logičnega razmišljanja, kar nam pomaga pri razumevanju zapletenih konceptov in reševanju problemov. Sposobni moramo biti tudi kritično razmišljati o informacijah, ki jih dobimo, da lahko prepoznamo napake in pa napačne informacije. Prav tako je pomembna sodelovalnost, ker pogosto delujemo v interdisciplinarni skupinah, zato moramo biti sposobni sodelovati z drugimi in deliti svoje ideje.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavila bi predvsem na obnovljive vire energije, med njimi zlasti na sončno energijo, saj so na dolgi rok neomejeni. Pridobivanje obnovljivih virov energije bo vodilo do nižjih stroškov in večje razpoložljivosti virov energije, hkrati pa obnovljivi viri energije ne povzročajo onesnaževanja. Zasledimo tudi novice, da so ti viri energije čedalje bolj dostopni in cenovno ugodni. Velik potencial pa imajo fuzijski jedrski reaktorji, ki kopirajo dogajanje na soncu. Moje stava bi tako šla v prid razvoju fuzijskih elektrarn, kar pomeni, da na tak način kot sonce dobiva energijo, na tak način bi jo tudi mi na zemlji. To nam bo omogočilo, da se bo možno rešiti negativnega vpliva fosilnih goriv. Z razvojem in vzpostavitvijo takih elektrarn bi se lahko izognili nekaterim slabostim obnovljivih virov energije oziroma sončne energije, kjer je seveda še vedno izziv, kako zagotoviti, da sončna energija ne bo na voljo zgolj podnevi, in kako shranjevati te vire energije, saj je za to potrebna infrastruktura. Če pa me vprašate, kaj je najbolj verjetno za v prihodnje – decentralizirana proizvodnja s fotovoltaiko, cenovno ugodne baterije in večje elektrarne, ki ne proizvajajo toplogrednih plinov.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

To sem si želela že od začetka dodiplomskega študija na fakulteti. Vedno sem imela raje dokaze, številke in znanstvene članke kot pa družbena omrežja.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Želim si, da bi moje delo lahko pomagalo razviti nove zdravstvene politike in programe, ki bi izboljšali naš zdravstveni sistem. Prizadevam si, da bi razvili sistem, s katerim bi s čim manj sredstvi prišli do čim bolj učinkovite in kakovostne zdravstvene oskrbe. Torej, da bi poskrbeli, da bomo s čim manj denarja imeli čim bolj zdravo prebivalstvo s čim daljšo življenjsko dobo. Želim si, da bi moje raziskave pripomogle k temu, da ustvarimo bolj pravičen in učinkovit zdravstveni sistem za vse.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Poskušam delovati tudi na ustvarjalnem področju, delno profesionalno se ukvarjam s plesom, in sicer latinskoameriškimi plesi, in glasbo. Ples je zame odličen način za sprostitev in izražanje sebe. Hkrati pa skupaj z vadbo v fitnesu skrbim še za redno telesno aktivnost, ki je prav tako izredno pomembna za zdravje in dobro počutje. Poleg tega sem ustanovila društvo, ki deluje na različnih področjih dela: ekonomija, medicina, psihologija, šport, promocija zdravja na delovnem mestu, zdrava prehrana in zdrav življenjski slog, aplikacija znanstvenih spoznanj v praksi in prenosi znanja v podjetja, spodbujanje sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom. Prek društva poskušamo vračati skupnosti, kar je odličen način za pomoč drugim oziroma skupnosti.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Umetna inteligenca bi lahko imela revolucionarne posledice za številne panoge, predvsem za medicino, seveda pa tudi za ekonomijo in finance. Umetna inteligenca na področju medicine ima potencial, da bo lahko diagnosticirala, zdravila in preprečevala številne bolezni. Zagotovo so njeni učniki uporabni pri nadzorovanju bolezni in za zagotavljanje personalizirane oskrbe.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Da, tega pol leta potovanja v eno smer po vesolju bi izkoristila za pisanje nove knjige o ekonometriji. Pa upala bi, da ne umrem ob pristanku.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Miltonom Friedmanom. Ljudje se ga bodo spominjali po njegovih idejah, ki so imele velik vpliv na ekonomsko politiko v ZDA in drugje po svetu. Njegove teze o ponudbi denarja in inflaciji so aktualne ravno v današnjem času, ko se svet bojuje z visokimi stopnjami inflacije, pri čemer pa se centralne banke trudijo inflacijo zajeziti z višanjem obrestnih mer.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Za povprečnega bralca, ki ni iz stroke in bi si želel spoznati z ekonomijo na zabaven način, predlagam knjigo Freakonomics Stevena Levitta in Stephena Dubnerja.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

V ekonomiki zdravstva je običajno za povprečnega bralca presenetljivo, kako zelo drage so zdravstvene storitve in zdravila. Zaradi sistema plačevanja zdravstvenih storitev prek zdravstvene zavarovalnice namreč ljudje nimajo vpogleda v cene posameznih obravnav. Zdravstveno stanje prebivalstva je pomemben dejavnik gospodarske rasti. Zdravi ljudje so bolj produktivni, manj je absentizma, prezentizma in zdravstvenemu sistemu ne povzročajo stroškov zdravljenja.

 

Preberite še:

Komentarji: