Združenje, na katero mora politika resno računati
Slovenija je dobila združenje, ki bo povezovalo županje in župane, ki ne pripadajo nobeni od političnih opcij. Takih je v državi 137, da pristopijo k novemu Združenju neodvisnih županj in županov, pa se jih je odločilo prek osemdeset. Tako številnega zastopstva županov in županj trenutno ne premore nobena od političnih strank.
Združenje bo vodil prvi Hrastničan Marko Funkl, eden mlajše generacije slovenskih županov, njihova prva »uradna« podpora pa velja protestu sodnikov in tožilcev. Kot pravi dr. Vladimir Prebilič, župan Kočevja, v Združenju tudi sicer razmišljajo, da postanejo »korektivni element v slovenski politik, v kateri stvari, milo rečeno, ne gredo v pravo smer«.
Člani in članice Upravnega odbora:
Marko Funkl (župan Občine Hrastnik), predsednik
Petra Vrhovnik (županja Občine Poljčane), podpredsednica
Tomaž Vencelj (župan Občine Idrija), podpredsednik
Nejc Smole (župan Občine Medvode), tajnik
Tine Radinja (župan Občine Škofja Loka), blagajnik
Matija Kovač (župan Mestne občine Celje), član
Renata Kosec (županja Občine Domžale), članica
Matjaž Švagan (župan Občine Zagorje ob Savi), član
Marko Virag (župan Občine Beltinci), član
Aleš Bržan (župan Mestne občine Koper), član
Združenje, katerega ustanovni zbor se je odvil danes na Dolu pri Hrastniku, je v resnici korak, za katerega so se neodvisni župani in županje odločili po dveh letih dogovorov, razlog zanj pa gre iskati v želji, da občine, ki jih vodijo neodvisni župani in županje, med seboj bolj sodelujejo.
Prednostno bo treba urediti županske plače
Kot je dejal Marko Funkl, je eden prednostnih ciljev Združenja povezovanje oziroma poenotenje okrog vprašanj, ki jih obstoječa združenja, to so Združenje mestnih občin, Združenje občin in Skupnost občin, ne naslavljajo vselej. Ena od problematik, kjer jih politika večkrat spregleda, je tudi njihov položaj, so prepričani.
Združenje je nastalo z jasnim namenom povezovanja in sodelovanja neodvisnih županj in županov, ki delujejo v okviru lokalnih skupnosti po vsej Sloveniji. Naša ustanovitev želi okrepiti glas neodvisnih županov v lokalni politiki ter prispeva k raznolikosti in bogastvu perspektiv v procesu odločanja na državni ravni. Poudarjamo, da Združenje ni še eno občinskih združenj, pač pa samostojna entiteta, posvečena specifičnim izzivom in priložnostim županj in županov s ciljem, da imamo nekega dne močno reprezentativno združenje občin.
Marko Funkl
Župani namreč niso bili prisotni pri pogajanjih okrog zvišanja oziroma usklajevanja plač javnih uslužbencev z inflacijo. »To pomeni, da bomo župani na koncu plačniki tega zvišanja, saj se pri funkcionarjih le-to ne bo upoštevalo. Že danes skoraj tretjina zaposlenih na občinah prejema višje prihodke od županov. Razlike pa bodo v prihodnje še večje,« je dejal Funkl. »Ne govorimo o tem, da imamo župani prenizke plače,« je dodal, »temveč da je porušeno razmerje.« Tudi zato bodo podprli protest sodnikov in tožilcev, saj gre po njihovem za degradacijo celotnega sistema funkcionarjev v državi.
Od mestnih občin so se Združenju doslej pridružili župani Celja, Kopra in Krškega. O sodelovanju pa, kot smo izvedeli, še tehtajo, mariborski Saša Arsenović, slovenjgraški Tilen Klugler in novomeški Gregor Macedoni.
137 od 212 slovenskih občin vodijo neodvisni župani in županje
»Želimo sodelovati z vsemi župani, saj je treba presekati politične delitve. To na lokalni sceni dokazujemo prav župani, ki ne pripadamo nobeni od političnih strank,« meni Funkl.
O ponovni združljivosti županske in poslanske funkcije danes niso govorili. Na vprašanje, koliko neodvisnih županov in županj ima ambicije kandidirati na evropskih volitvah, je Funkl odgovoril, da »lahko vsaj za desetčlanski glavni odbor zanesljivo reče, da nihče«.
Med tem, kako si župani ob izvolitvi predstavljamo opravljanje županske funkcije in dejanskim opravljanjem le-te obstajajo velike razlike. Želimo ponuditi pomoč, vodenje, svetovanje vsem županom, ki si to želijo, da bi bil čas privajanja županski funkciji čim krajši. Gre za dobronamerno gesto, da izkušnje preprosto podelimo s tistimi, ki to želijo. V tem primeru lahko sistem bolj tekoče deluje in manj verjetnosti je, da pride do situacije, ki jo prakticira vlada. Zanjo velja sto dni miru. Župani jih ne poznamo, delati je treba vsak dan.
dr. Vladimir Prebilič
Združenje tudi nima ambicije nastopati na državnozborskih volitvah, legitimna pravica posameznikov pa je, da se o tem odločijo sami. A Prebilič meni, da je prišel čas, da se ponudi tudi alternativa: »Zadnjih deset, petnajst let, ugotavljam, da so vse vlade sorazmerno slabo operativne, slabo komunicirajo z ljudmi in lokalno samoupravo …«
Zaradi vse slabšega položaja županov jih precej razmišlja, da se celo naslednjih lokalnih volitev ne udeleži več; že na zadnjih je 54 občin imelo le enega kandidata …
Župani, povezani v novo Združenje, prisegajo na mentorski sistem oziroma izobraževanje o temah, ki jim bodo v prid pri vodenju občin.
