V izvornem in ciljnem jeziku enako doma
Na Vodnikovi domačiji bodo jutri podelili Sovretovo nagrado za najboljši prevod iz tujega jezika v slovenščino. Iz Društva slovenskih književnih prevajalcev so sporočili, da je to Dekle, ženska, druga_i Bernardine Evaristo v prevodu Katje Zakrajšek (Cankarjeva založba, 2022). Za nagrado sta bili nominirani še Dušanka Zabukovec za Wolf Hall Hilary Mantel (Cankarjeva založba, 2022) in Klarisa Jovanović za Agrigento Kóstasa Hatziandoníua (Pivec, 2021).
»Delo Katje Zakrajšek odlikuje živahen ustvarjalni zamah, ki v tem jezikovnozvrstno izjemno razplastenem in inventivno strukturiranem besedilu razpre barvito pahljačo jezikovnih odtenkov in oblik, hkrati pa se z veliko eleganco izogne skušnjavam po odmiku od vodil literarnega prevajanja. Mnoge je prevajalka artikulirano opisala tudi v odlični spremni besedi,« je v utemeljitvi zapisala strokovna komisija za nagrade in priznanja Društva slovenskih književnih prevajalcev. Predseduje ji Štefan Vevar, v njej pa so še Vasja Bratina, Saša Jerele, Marjanca Mihelič in Maja Šučur.
Za tako besedilo je treba kje tudi tvegati – kakopak z največjim prevajalskim užitkom.
Katja Zakrajšek o prevajanju Dekle, ženska, druga_i
Ta se bo na pogovornem večeru ob podelitvi, ki bo jutri ob 19. uri v dvorani Vodnikove domačije, z nagrajenko pogovarjala o prenašanju različnih registrov in govorov v slovenski jezik, o jezikovni spretnosti, faktični razgledanosti, kulturni poučenosti, raziskovalni žilici, pa tudi o kančku intuicije in drznosti, ki jo potrebujejo prevajalke in prevajalci pri svojem delu, so napovedali v DSKP.
Študiozen in raziskovalen pristop
Literarna prevajalka in komparativistka Katja Zakrajšek je nase opozorila leta 2008, ko je prejela nagrado Radojke Vrančič za prevod romana Knjiga soli Monique Truong. Prevaja predvsem iz angleščine, francoščine in portugalščine ter z zanimanjem raziskuje prevodno manj zastopane literarne tradicije. Med drugim je doslej prevedla še dela avtorjev, kot so Machado de Assis, Cristóvão Tezza, Adriana Lisboa, Marie NDiaye, Nathacha Appanah, Ken Bugul, Fiston Mwanza Mujila in Ngũgĩ wa Thiong'o. Za prevode pesmi Warsan Shire je leta 2017 prejela Lirikonov zlát.
Z bookerjem 2019 nagrajena knjiga Dekle, ženska, druga_i je po besedah komisije DSKP kolektivni roman, ki zadeva predvsem skupnost temnopoltih ženskih in spolno nebinarnih oseb. Ker ni podrejen kronološkemu ali generacijskemu sosledju, svoj žanr presega. Dvanajstim protagonistkam je skupna izkušnja bivanja v sodobni Veliki Britaniji, zaznamovani z rasizmom, mizoginijo ter homo- in transfobijo, hkrati pa tudi to, da so si med seboj različne. Večjo izrazno svobodo, s tem pa drugačen način zapisovanja miselnega toka vsake od njih je avtorici omogočil »vznemirljiv premik proznega pisanja proti prostemu verzu«, ki ga je poimenovala fusion fiction.
Velik prevajalski izziv je bilo slovenjenje različnih karibskih in afriških različic angleščine ter angleških slengov, česar se je Katja Zakrajšek »lotila s tolikšno mero rahločutnosti, da bralec nima občutka, da bere prevod, temveč izvirnik«, je še zapisala strokovna komisija ter poudarila njen »študiozni, raziskovalni pristop, iz katerega veje spoštljivo prisluškovanje, iskreno zanimanje za vse te usode večkratnih obstrank, pripadnic marginaliziranih skupin, ki jih spremljamo v vseh mogočih legah med 'neodvisno sceno' in 'mainstreamom', med izkušnjami in bitkami starejših in zaostrenimi pozicijami mlajših aktivističnih generacij«.
»Stanovskega priznanja sem seveda zelo vesela, še toliko bolj, ker je prišlo za roman, ki mi kot prevajalki (pa tudi kot bralki) veliko pomeni,« je nagrajenka povedala za Delo. »Zelo mi je pri srcu širjenje bralskih obzorij in literarnega kanona z glasovi, zgodbami, perspektivami, ki so (bile doslej) manj slišane. Dekle, ženska, druga_i je mojstrsko stkan in kljub eksperimentalni pripovedni formi zelo dostopen roman, ki počne prav to; v tem smislu mi je bil tako rekoč pisan na kožo. Bogata, brbotajoča jezikovna razplastenost pripovedi, ki že sama po sebi slika generacijsko, geografsko, razredno, spolnoidentitetno … raznolikost in individualnost protagonistk_ov, me je kot prevajalko postavila pred dejstvo, da 'varne', rutinske, nevtralne prevodne rešitve tu preprosto ne delujejo. Za tako besedilo je treba kje tudi tvegati – kakopak z največjim prevajalskim užitkom.«
