Do zdaj najnižje zaupanje v vlado pri upravljanju epidemije
Zaupanje vladi v zvezi z ukrepanjem za preprečevanje širjenja virusa je doseglo najnižjo stopnjo, odkar so avgusta lani v Agenciji Valicon v raziskavi #Novanormalnost začeli redno spremljati tudi ta vidik odzivanja javnosti med epidemijo.
»Stopnja zaupanja je padla na –60. Vladi pri upravljanju epidemije 'popolnoma zaupa' le še sedem odstotkov vprašanih, 'bolj zaupa' pa 12 dvanajst odstotkov, skupaj torej manj kot petina. Na drugi strani skoraj polovica vprašanih odgovarja, da vladi 'sploh ne zaupa' (48 odstotkov), še dobra četrtina (28 odstotkov) pa, da vladi 'bolj ne zaupa', pet odstotkov vprašanih se ni opredelilo,« ugotavlja Valicon.
»Izmerjena stopnja zaupanja –60 je tako že zelo blizu stopnji zaupanja v vlado kot institucijo nasploh, izmerjeno oktobra letos v raziskavi Ogledalo Slovenije (–62). Spomnimo, prva izmerjena vrednost zaupanja vladi pri vodenju epidemije avgusta lani je znašala –27, najnižja doslej izmerjena vrednost pred zadnjo meritvijo pa –57, izmerjena konec aprila letos,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Najvišja izmerjena razdvojenost glede ocene ukrepov
»V zadnjih dveh meritvah, od konca oktobra, je ponovno občutneje narasel delež tistih, ki menijo, da so trenutno sprejeti ukrepi Vlade RS za obvladovanje širjenja virusa premalo strogi, tako meni 42 odstotkov vprašanih. Večji delež je bil izmerjen le v začetku epidemije sredi marca lani, takrat je tako menilo 61 odstotkov vprašanih, podobno visoko pa je bil le še konec julija lani (39 odstotkov). Mnenje glede potrebne strogosti ukrepov vlade za zajezitev širjenja virusa tudi še ni bilo nikoli tako zelo razdvojeno – dvema petinama tistih, ki menijo, da so ti ukrepi premalo strogi, stoji nasproti podobno velik delež tistih, ki menijo, da so ukrepi prestrogi, teh je 36 odstotkov.
Posledično imamo enega najmanjših deležev pri odgovoru, da so ukrepi 'ravno pravšnji', tako meni dobra petina vprašanih (22 odstotkov). Ta odgovor je sicer najvišje vrednosti, tudi čez 50 odstotkov, dosegal v prvem valu epidemije, med aprilom in junijem 2020, takrat je bila javnost glede ukrepov najmanj razdvojena. Če nas tokratni delež 'premalo strogi' vrača v čas prvega vala, pa nas od tega istega obdobja močno oddaljuje majhen delež odgovora 'ravno pravšnji', kar je ključna razlika med tema dvema obdobjema,« ugotavlja agencija Valicon.
Narašča brezup
Tako indeks normalnosti, s katerim spremljajo osebno doživljanje razmer, kot indeks optimizma, s katerim spremljajo oceno nadaljnjega razvoja dogodkov v zvezi s širjenjem virusa, ostajata na enakih ravneh kot v pretekli meritvi.
»Če je za prvi indeks tak pojav običajen, pa to ne velja za indeks optimizma, saj se do zdaj še ni zgodilo, da bi ta vztrajal na tako ekstremno nizki ravni več kot eno meritev. Rezultat lahko razumemo v luči ocene (pričakovane) strogosti ukrepov. Če je v preteklih obdobjih, ko je bila javnost v večini mnenja, da so ukrepi premalo strogi, temu sledila zaostritev ukrepov, posledično pa je temu sledila ocena o izboljšanju razmer, se to tokrat ni zgodilo in indeks optimizma ostaja na nizkih –70. Indeks normalnosti, ki vztraja na doslej najnižji izmerjeni vrednosti –44, pa skriva pomembno razliko na ravni posameznih odgovorov.
Spet se je namreč povečal delež tistih, ki menijo, da je trenutna situacija 'povsem brezupna' (šest odstotkov, predhodna meritev štiri odstotke), ter tistih, ki situacijo opisujejo kot 'kritično, na trenutke kaotično' (18 odstotkov, predhodna meritev 14 odstotkov). Seštevek obeh skrajnih doživljanj situacije, 24 odstotkov, je tako statistično značilno slabši (razlika znaša šest odstotnih točk glede na predhodno meritev). Ta delež zelo negativnega doživljanja razmer se je vrnil na raven iz sredine septembra, ko je po uveljavitvi odloka o pogoju PCT znašal 25 odstotkov,« kažejo rezultati raziskave #Novanormalnost, ki so jo opravili na reprezentativnem vzorcu 523 oseb z zadnjo meritvijo med 12. in 14. novembrom.
