Piloti helikopterjev so bili prvi, ki so iz zunanjega sveta prileteli na pomoč ljudem na poplavljenih območjih. Kolikokrat je kot pilot ali kopilot vzletel in pristal na reševalnih nalogah med poplavami, Miha Einhauer ne zna prešteti na pamet brez vpogleda v dnevnik poletov. Čeprav utrujen od preštevilnih poletov, se je v najbolj kritičnih dneh domov vračal z nepozabno lepimi občutki, ker je pomagal ljudem v stiski.

Stotnik Slovenske vojske Miha Einhauer dela kot inštruktor letenja v Letalski šoli Slovenske vojske, v času ujme je s kolegi, člani posadke, neprestano letel na poplavna območja in reševal življenja poplavljenih ter pomagal pri prvih sanacijskih delih.

Kot izkušen pilot in inštruktor je prepričan, da so reševalne naloge nekaj najbolj zahtevnega, za kar so izurjeni piloti helikopterjev. V letalski šoli SV si prizadevajo, da so za tovrstne naloge izurjeni vsi piloti, ki sedejo v helikopter v barvah SV.

»Bil sem vesel, da smo lahko pomagali, da imamo sredstva, da imamo tehniko, da imamo ljudi. Da smo lahko pomagali državljanom v stiski, to je lep občutek, ki ga ne pozabiš,« o svojih občutkih po letenju na poplavna območja razmišlja sogovornik v Delovem podkastu Obnavljamo Slovenijo.

»Ko smo prišli na tisti kraj, je najprej padla kakšna beseda, ki ni za v eter. Malo smo se spogledali, zamislili o razsežnostih tega, kaj nam lahko voda naredi. Potem pa padeš v svoje delo, si zbran, razmišljaš, kako boš opravil svoje delo. Ti prizori pridejo za tabo, podobno kot grdi prizori z reševanja v gorah. To poskušaš pustiti v službi, ne da pa se tega vedno,« pojasnjuje Einhauer.

V sebi in svojih kolegih pilotih ne vidi junakov, so navadni delavci, profesionalci, ki so plačani za svoje delo, nekakšna podaljšana roka države, da lahko pomagajo ljudem v stiski. V šali pred snemanjem podkasta Einhauer o pilotih helikopterjev reče, da so »bageristi«, kot jim navadno rečejo piloti letal.

Vojaški pilot Miha Einhauer. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice

Pilot na zračnem plovilu ni in ne more biti individualist, saj so njegovo življenje in življenja njegovih potnikov odvisni od kakovosti dela posadke in letalskih mehanikov, ki skrbijo za brezhibno delovanje helikopterja.

»Zaupanje v tehniko se poveča, če veš, kdo dejansko vzdržuje tvoj stroj. Z mehaniki se osebno poznamo in to je naša prednost, ker se vzdrževanje opravlja znotraj vojske,« pravi sogovornik, ki je prepričan, da so slovenski piloti povsem enakovredni tekmecem iz drugih vojska držav članic zveze Nato.

Ali se je Einhauer kdaj vprašal, zakaj na poplavno območje pelje 200 kilogramov novinarjev in opreme namesto 200 litrov nafte za delovanje agregata? Na to, koga, kdaj in kam peljejo, piloti v vojski nimajo nobenega vpliva, o smislu kakšne naloge si sicer svoje mislijo, a to na njihovo delo ne sme vplivati.

Njegov brat Rok je prav tako vojaški pilot in gorski reševalec. Zaradi narave dela brata Einhauer nikoli ne smeta leteti skupaj. Medtem ko se reševalci pogosto spustijo po jeklenici iz helikopterja, se Miha Einhauer v prazno še ni spustil in pravi, da bi o tem dvakrat premislil, preden bi si upal podati na takšno dogodivščino.

Številne naloge reševanja iz gora so slovenske pilote helikopterjev močno izurile v tovrstnih nalogah. Vedno več ponesrečencev je tujih državljanov, in če bi Einhauerja odločevalci kaj vprašali, bi tujim državljanom začeli zaračunavati reševanje, ker račun za reševanje v tujini izdajo tudi slovenskim ponesrečencem.