Umar predlaga ukrepanje za višjo produktivnost in blaginjo
V Sloveniji je povprečna letna rast produktivnosti dela (merjena z BDP na zaposlenega) v obdobju 2000–2008 dosegala tri odstotke, kasneje pa se je upočasnila, a se je s tem upočasnilo tudi dohitevanje razvitejših držav. Po zadnjih dosegljivih podatkih z leta 2020 je naša država dosegla 89 odstotkov povprečja EU v BDP na prebivalca po kupni moči, ugotavljajo na Umarju v najnovejšem poročilu o produktivnosti in pri tem znova priporočajo takojšnje ukrepanje. Zvišanje produktivnosti je po njihovi oceni nujno za povečanje blaginje in kakovosti življenja prebivalstva ter uravnotežen gospodarski in socialni razvoj.
Analiza Umarja kaže, da so tista slovenska podjetja, ki hitro povečujejo produktivnost, tudi bolj donosna, več investirajo, imajo v povprečju tudi za 23 odstotkov višje plače, ki jih povečujejo še enkrat hitreje od drugih podjetij, hkrati pa tudi nadpovprečno zaposlujejo.
Za produktivnost so poleg vlaganj v človeške vire in mehke oblike neoprijemljivega kapitala ključna tudi skupna vlaganja v raziskave in razvoj, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter druge stroje in opremo, kjer je bila Slovenija pred letom 2009 ena vodilnih v EU, po letu 2014 pa se uvršča le še okrog povprečja EU. V Sloveniji se naložbe v raziskovalno-razvojno dejavnost zadnja tri leta povečujejo, vendar zaostanek za najuspešnejšimi državami še vedno znaša eno odstotno točko BDP.
Na Umarju zato priporočajo povečanje vlaganj države v pametno in trajnostno preobrazbo, tudi z EU sredstvi, saj Slovenija v pametno preobrazbo vlaga manj od drugih držav. Ta zaostanek se ne bo zmanjšal tudi iz naslova našega načrta za okrevanje in odpornost, saj bo z njim Slovenija v povprečju v digitalizacijo vlagala za 0,7 odstotne točke BDP manj od drugih držav vzhodne in južne Evrope. Zato predlagajo, da povečamo delež sredstev za pametno preobrazbo v kohezijski politiki 2021–2027 in se s tem po tem merilu uvrstimo v evropsko povprečje in se hkrati bolj približamo naprednim državam inovatorkam, kamor sodijo Švedska, Finska, Danska in Belgija,
Za uspešen prehod v novo normalnost so po oceni Umarja ključni tudi razvoj kadrov in spretnosti prihodnosti, ustrezna vloga javnih financ pri spodbujanju pametne, digitalno-inovacijske preobrazbe ter trajnostna preobrazba v nizkoogljično in krožno gospodarstvo.
