Številni kulturni objekti so poškodovani ali uničeni
Narasla voda ni prizanesla kulturnim objektom, med drugimi je poplavilo enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki ter Staro železarno na Ravnah na Koroškem. Poškodovana je tudi Ravnikarjeva spominska ureditev v Begunjah. Večji zemeljski plaz je prizadel zaščiteno Rudarsko hišo v Idriji. Podatke o škodi še zbirajo, prve cenitve bodo opravili v prihodnjih dneh.
Ministrstvo za kulturo je v petek aktiviralo državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah ter javnim zavodom dalo usmeritve, kako naj ukrepajo. »Od vseh stavb, ki jih upravlja Koroški pokrajinski muzej, je bila poplavljena le Stara železarna,« je včeraj povedal direktor Tadej Pungartnik. »Drugi dan je voda odtekla, ob pomoči prostovoljcev smo opravili prvo čiščenje, podrobnejše čiščenje pa nas čaka v naslednjih dneh. Na srečo reka Mislinja ni prestopila struge, tako da so predmeti na varnem.«
Veliko težav so imeli v enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki, kjer je voda zalila skladišče, čitalnico in prostore osebja. »Tokrat ni bilo prvič, da nas je poplavilo. Na srečo je pravi čas prišla sodelavka, ko voda še ni dosegla višine, da bi poplavila arhivske škatle. Žal pa se je pri vdoru kljub temu poškodovalo približno štiri tekoče metre gradiva. Premočene škatle smo odnesli v Mercator, ki nam je priskočil na pomoč. Imajo veliko hladilnico, zmočeno gradivo smo tam zamrznili. Tako ga bomo lažje in bolje restavrirali oziroma bo več možnosti, da ga rešimo. Kolegice iz škofjeloške enote ter sodelavca iz Ljubljane in Kranja so s skupnimi močmi rešili približno 40 tekočih metrov gradiva,« je za Delo povedala direktorica Zdenka Semlič Rajh.
Jasna Dokl Osojnik, direktorica Dolenjskega muzeja, nam je dejala, da so imeli tokrat veliko sreče in ni bilo večje škode. »Ves čas smo bili v pripravljenosti. Takoj ko smo izvedeli, da prihaja ujma, smo se z vzdrževalci dogovorili za dežurstvo, zato so redno preverjali vse stavbe in prostore v upravljanju muzeja. Stanje je najslabše v glavnem depoju v Bršljinu, kjer je voda prodrla s strehe. Predmeti na srečo niso poškodovani. Prav tako skozi strop voda pritekla v osrednji razstavni prostor, Galerijo, tudi tam so razstavljeni predmeti nepoškodovani.«
Po Franji prizadeta še Rudarska hiša
V petek se je za Rudarsko hišo, ki je del Unescove dediščine živega srebra, utrgal večji zemeljski plaz. Prostovoljni gasilci so skupaj z zaposlenimi v muzeju odstranili del zemlje, preusmerili vodo in uredili drenažo, razmere na plazišču si je ogledala tudi geologinja. Premično dediščino, nameščeno v hiši, so spravili na varno.
Direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač škodo za zdaj ocenjuje na najmanj 30.000 evrov: »To zajema sanacijo zemljine in drenažo ob hiši, ki jo je treba odkopati, na novo položiti cevi in jo zasuti nazaj. Težava je tudi z odvodnjavanjem ob hiši, ki je v celoti uničeno.« Kakšno je trenutno stanje v Partizanski bolnici Franja, ki jo je povodenj uničila julija, ni jasno, saj je pot do nje še prenevarna.
Knjižnici v Medvodah in Celju
Zaradi narasle vode sta bili ogroženi Knjižnica Medvode in Osrednja knjižnica Celje. Če bi Sora v Medvodah narasla še 10 centimetrov, bi poplavila prostore knjižnice, podobno se je zgodilo v Celju, a je gladina Savinje k sreči začela upadati. Kljub temu so v petek zjutraj v Celju zaradi možnosti razlitja ob pomoči prostovoljcev odnesli kar 120.000 knjig in druge opreme iz kletnih prostorov.
O škodi poročajo iz parka Arboretum Volčji Potok, kjer so poplavne vode poškodovale drevesa in opremo parka. Uničeni so prostori kulturnega centra na Ravnah na Koroškem, poškodovana je tudi Ravnikarjeva spominska ureditev v Begunjah.
Dobra novica je, da je zdržala obnovljena streha Moderne galerije v Ljubljani, prav tako je Ljubljanica prizanesla Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na Fužinskem gradu, kjer so preventivno prestavili muzejsko gradivo v višje lege. Brez poškodb so jo odnesle večje ustanove, kot so Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Drama Ljubljana, iz SNG Opera in Balet Maribor pa so sporočili, da je le nekoliko zamakala streha.
Izjava ministrice za kulturo
»Gre za največjo naravno katastrofo v zadnjih tridesetih letih. Sanacija bo obsežna in zahtevna. Tudi kulturna dediščina in infrastruktura sta utrpeli znatno škodo, ki jo je potrebno pregledati in nato oceniti. V naslednjem tednu se bo nadaljevalo zbiranje informacij o stanju. A šele ko se bodo vremenske in hidrološke razmere umirile bo možno in predvsem varno, da bodo konservatorji in kustosi lahko šli na vse prizadete lokacije. Takrat bo tudi slika bolj jasna glede nastale škode. Vendar bo to šele prva groba ocena. Ko bo sprejeto na ravni države, se bo začelo tudi z ocenjevanjem škode na kulturni dediščini in ostalih objektih kulturne infrastrukture skladno s predpisano metodologijo. Kot do sedaj bomo še naprej ažurno obveščali širšo javnost o stanju na terenu ter kako ravnati in ukrepati v primerih poplavljenih objektov ali predmetov kulturne dediščine. V skladu s potrebami bomo koordinirali medsebojno sodelovanje in pomoč med različnimi kulturnimi institucijami, muzeji, galerijami, gledališči, arhivi in knjižnicami pri izvajanju postopkov za reševanje poplavljenih in mokrih muzejskih predmetov ter drugih gradiv in opreme. Natančno je potrebno pregledati tudi vse odprte investicije in kakšno škodo so utrpele v poplavah. Tudi na tem mestu se ponovno zahvaljujem vsem prostovoljnim in poklicnim gasilcem ter civilni zaščiti za vso pomoč pri reševanju človeških življenj. Iskreno se zahvaljujem vsem prostovoljcem, zaposlenim in kulturnim delavcem, ki so v teh strahotnih trenutkih pomagali reševati knjige, arhive in kulturno dediščino. Na Ministrstvu za kulturo bomo storili vse, kar je v naši moči, da bomo stali ob strani ljudem in kulturi za čimprejšnjo odpravo posledic.« Ministrica za kulturo Asta Vrečko
