Plezalski eldorado v Slovenski Bistrici
V novem Plezalnem centru Slovenska Bistrica te dni potekajo še zadnja dela in priprave. V petek bo namreč tam slavnostno odprtje, v soboto pa bo v največjem plezalnem centru v Sloveniji mogoče tudi že plezati. Nova dvorana bo ponujala 3200 kvadratnih metrov površin tako za težavnostno plezanje na visokih stenah kot za balvansko in hitrostno plezanje.
Sodobni plezalni center je zrasel v okviru športnega kompleksa ob bistriškem stadionu. Kot pojasnjuje župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar, so se za postavitev novega centra odločili, ker ob prenovi stare športne dvorane, kjer so imeli doslej plezalno steno, zaradi spomeniško zaščitenega območja niso dobili dovoljenja za izgradnjo prizidka, v katerega bi preselili to dejavnost.
Naložba je vredna 5,2 milijona evrov, od tega je 2,4 milijona prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, preostanek pa občina Slovenska Bistrica, ki je tudi lastnica centra. V novi pridobitvi je na voljo 2000 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih visokih sten, ki merijo od devet do 17 metrov. Na voljo sta tudi dve smeri za hitrostno plezanje in plezanje s samovarovanjem. Poleg tega bo v centru še 1200 kvadratnih metrov balvanskih plezalnih površin. Center edini v Sloveniji ponuja plezanje na sistemski deski kilter board in na moonboardu. Kilter board je balvanska stena, kjer si plezalci lahko sami nastavljajo naklon (od 0 do 70 stopinj), oprimki pa so osvetljeni z led lučkami. S pomočjo aplikacije lahko plezalci izbirajo med več kot 80.000 balvanskimi problemi različnih težavnostnih stopenj in ob preprostem pritisku na gumb se oprimki izbranega problema osvetlijo. V centru je poskrbljeno tudi za najmlajše, saj imajo otroški kotiček, vsem uporabnikom pa bo na voljo še ogrevalna dvorana s številni pripomočki za trening in neplezalno vadbo.
Nadgradnja športnega parka
»S tem centrom smo v mestu dodatno nadgradili športni park, ki ima kapacitete za različne športe,« pravi župan Žagar, ki si želi, da bi z novim kompleksom v Slovensko Bistrico pritegnili tudi tekme v športnem plezanju. Bistriški center je namreč trenutno edini, ki omogoča tekme v vseh treh plezalnih disciplinah: težavnostnem, balvanskem in hitrostnem plezanju.
Upravljavec centra je bistriški javni zavod za šport, vsebinski upravljavec pa bo Alpinistični klub Impol Slovenska Bistrica, ki ima več kot 300 članov in je bil že doslej zelo dejaven pri razvoju športnoplezalnih in alpinističnih aktivnosti v občini. Vodja centra in tudi članica alpinističnega kluba Impol Ursula Pipenbaher pravi, da bo center odprt za plezalce vseh težavnosti in starosti, za treninge članov reprezentance ter druge tekmovalce pa tudi za tiste, ki se s plezanjem šele seznanjajo.
Najprej bodo zagotovili dodatne plezalne termine za plezalno šolo otrok. Alpinistični klub je to šolo imel že doslej, a so zaradi prostorskih omejitev lahko sprejeli le 180 otrok. Nadalje bodo v okviru centra začetni in nadaljevalni tečaji plezanja za odrasle, vodene vadbe, ponujali bodo možnost povezovanja ekip (tako imenovani team building), praznovanje otroških rojstnih dnevov ter zakupe obiskov za podjetja. Prav tako bodo imeli različne joge ter seveda dogodke, ki so vezani na alpinizem in športno plezanje. Po besedah Pipenbaherjeve računajo na organizacijo domačih in tudi kakšnih mednarodnih tekem.
Boljše razmere za treninge
»Novi plezalni center v Slovenski Bistrici je brez dvoma velika pridobitev za ta del Slovenije. Klubi bodo imeli veliko boljše razmere za treninge, prav tako bo več prostora za rekreacijsko plezanje. Treba je vedeti, da je bilo prej v tem delu Slovenije slabo poskrbljeno za ta šport, stena v Celju je namreč že zdaj premajhna za vse, ki bi se želeli ukvarjati z njim. Tudi v Mariboru takšnega centra ni, plezanja željnih ljudi pa je čedalje več,« meni Tomo Česen, vrhunski alpinist in strokovni sodelavec Komisije za športno plezanje, ki je gotovo eden najzaslužnejših za razcvet športnega plezanja pri nas, še posebej na tekmovalni ravni.
Popularnost športnega plezanja je v razmahu, ne le pri nas, ampak tudi drugod, na kar vplivajo tudi uspehi naših tekmovalcev. »Seveda imajo vrhunski rezultati naše reprezentance, zlasti Janje Garnbret, za posledico večje zanimanje. Treba pa je vedeti, da je plezanje na umetnih stenah dobrodošel trening tudi za tiste, za katere to ni primarna dejavnost. Plezalnih centrov je v Sloveniji še vedno premalo. To potrjuje tudi gneča v vseh sedanjih,« ugotavlja Česen. Dodaja, da bi gotovo potrebovali še več centrov.
Za plezanje tudi javna sredstva
Natančnega števila plezalnih sten v Sloveniji ni, saj so številne visoke stene postavljene v okviru telovadnic, po državi pa je v zadnjih letih zraslo tudi precej manjših balvanskih sten. Večjih plezalnih centrov (glej okvirček) pa je še vedno manj kakor v kakšnih drugih bližnjih državah. V preteklosti so se takšne stene gradile večinoma z zasebnimi sredstvi, zdaj pa se v te projekte vse bolj vlaga tudi javni denar, tako državni kot občinski, na primer v Kopru in Slovenski Bistrici.
Tako naj bi že to jesen vrata oprl tudi plezalni center na Prevaljah, ki ga prav tako financira tamkajšnja občina. Mestna občina Ljubljana (MOL) pa – potem ko je župan Zoran Janković Janji Garnbret za zlato olimpijsko medaljo obljubil nov plezalni poligon – na Viču gradi center plezalnih športov Ljubljana. Kot pravijo v MOL, bodo v športnem parku Svoboda na Viču zgradili sodoben plezalni center, ki bo predvidoma obsegal 3000 kvadratnih metrov notranjih plezalnih površin ter zunanje plezalne stene. Novembra lani je bil izveden arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za omenjeni center. Projekt je zdaj v postopku pridobitve projektnih pogojev in izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Center naj bi bil končan leta 2025.
Česen meni, da je treba v plezalne centre vlagati prav javna sredstva: »Navsezadnje morajo država in lokalne skupnosti skrbeti za rekreacijo prebivalcev. In zdaj se ne morejo izgovarjati, da se s tem ukvarja malo ljudi. Dejstva govorijo ravno nasprotno.«
Spodbujanje zdravega življenja
Pipenbaherjeva opozarja, da ima Slovenija zelo dobro urejen sistem izobraževanja tako za športnoplezalno kot za alpinistično znanje. »Lahko rečem, da je to na zelo visoki ravni in da imamo v nasprotju z nekaterimi drugimi državami tudi poenotene standarde za to,« doda. Meni, da lahko imajo plezalni centri tudi pomembno vlogo pri promociji zdravega načina življenja, saj je plezanje koristno tako za mlajše kot starejše generacije.
ℹ Kje vse je mogoče plezati
– Plezalni center Ljubljana ponuja 1580 kvadratnih metrov plezalnih površin, in sicer pokrite do 17 metrov visoke stene in balvansko steno do 4,5 metra pa tudi zunanjo visoko steno.
– Plezalni center Koper ima pokrito balvansko steno in 18 metrov visoko zunanjo steno, kjer potekajo tudi tekmovanja svetovnega pokala, 1600 kvadratnih metrov plezalnih površin.
– Plezalni center D'Ranch v Vrbnjem pri Radovljici ponuja tako balvansko steno kot pokrito visoko steno.
– Plezarna v Kranju ima 460 kvadratnih metrov plezalnih površnih z balvanskimi stenami in do 11 metrov visoko steno.
– Plezalni center Celje omogoča plezanje na 884 kvadratnih metrih plezalnih površin tako na 14 metrov visoki steni kot na balvanski steni, doslej pa so imeli edini tudi steno za hitrostno plezanje.
– Center za balvansko plezanje – Scena v Ljubljani ima balvansko dvorano.
– Plezalni center Balvanija ima 350 kvadratnih metrov balvanskih sten.
– Balvanski plezalni center v Mariboru ponuja 400 kvadratnih metrov plezalnih površin.
