Na severovzhodu države več priložnosti za geotermalno ogrevanje
Geotermalna energija je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem in je eden izmed ključnih obnovljivih virov energije za energetsko prestrukturiranje Slovenije. Njen potencial je največji za sektor ogrevanja in hlajenja, najlaže dosegljivi viri termalne vode pa se nahajajo v severovzhodni Sloveniji. Potencial pa je s primernim pristopom in tehnologijo mogoče razviti tudi drugod in z rezultati projekta Info-Geothermal tudi bistveno manj zahtevno.
Januarska resolucija evropskega parlamenta o geotermalni energiji poudarja potrebo po sistematični podpori geotermalnemu sektorju, ki med drugim zajema kartiranje geotermalnih virov, načrtno usposabljanje inštalaterjev in projektantov ter pripravo skupne strategije.
Info-Geothermal je prvi projekt, namenjen inovativni krepitvi zmogljivosti sektorja rabe globoke geotermalne energije v Sloveniji. Sodelovanje Geološkega zavoda Slovenije, ministrstva za naravne vire in prostor, ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Skupnosti občin Slovenije ter Islandske šole za energijo je doseglo oba poglavitna cilja. Prvi je izboljšanje razpoložljivosti informacij, ki podpirajo razvoj projektov z učinkovito kaskadno uporabo termalne vode. Drugi je povečati znanje in ozaveščenost o trajnostnih načinih rabe globoke geotermalne energije.
Ključna je dostopnost podatkov
Za uspešen razvoj geotermalnih projektov morajo biti urejeni in dostopni javni podatki o geotermalnem potencialu. Zato so pripravili pregledovalnik 3D-geotermalnega modela severovzhodne Slovenije, ki prikazuje informacije o geološki zgradbi in temperaturah v globini do petih kilometrov pod površjem ter lokacije in metapodatke o več kot 250 globokih vrtinah in 3438 kilometrih geofizikalnih profilov.
Njihova uporaba pomembno olajša predinvesticijsko analizo geotermalnega potenciala na poljubni lokaciji vzhodno od Slovenskih Konjic. Ker so v preteklosti iskali predvsem ogljikovodike in ne termalne vode, je treba te arhivske podatke dopolniti z novimi raziskavami, zato so predlagali izvedbo sistematičnih globokih (dva do pet kilometrov) geofizikalnih raziskav, z izvedbo nekaj raziskovalnih vrtin do globine vsaj treh kilometrov.
Te bodo odgovorile na aktualne energetske izzive, kot so, ali je pod večjimi mesti, ki morajo zamenjati vire ogrevanja daljinskih sistemov, primeren geotermalni vodonosnik, kje imamo primerne vire za proizvodnjo geotermalne elektrike ter kje je najbolj ekonomično uporabljati termalno vodo in podzemno skladiščiti presežno toploto ali hlad.
Večja težava dolgotrajni postopki
V občinah Beltinci, Turnišče in Dobrovnik so opredelili prednostna območja za gradnjo novih geotermalnih vrtin in trajnih industrijskih rastlinjakov. Pogosto še večjo težavo kot geološke negotovosti predstavljajo dolgotrajni postopki umeščanja teh zahtevnih gradbenih objektov v prostor, saj so degradirana območja in obstoječa stavbna zemljišča (pre)majhna. Spremembe namembnosti kmetijskih površin in omejitve rabe prostora sicer otežujejo, vendar večinoma ne preprečujejo takšnih objektov, zahtevajo le dolgoročno regionalno prostorsko načrtovanje.
Podatkovne sloje prepoznanega geotermalnega potenciala bodo občine lahko vključile v digitalne lokale energetske koncepte, saj je v vsaki možen razvoj vsaj še enega uporabnika termalne vode. Pregled razpoložljivih finančnih virov je pokazal, da so na voljo številna sredstva, vendar pozicioniranje geotermalnega sektorja znotraj energetike v državi in črpanje sredstev nista zadovoljiva.
Izboljšanje pa je mogoče s pravočasno pripravo potrebne projektne dokumentacije ter uvrstitvijo izvedbenih projektov v strateške dokumente. V smernicah za razvoj geotermalnih projektov so zato poudarili razlike v zahtevani dokumentaciji in postopkih treh zakonov, ki urejajo rabo globoke geotermalne energije. To so zakon o vodah, zakon o rudarstvu in od poletja 2023 tudi zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.
Da bi v prihodnje olajšali in poenotili postopke, so predlagali odpravo neskladij. V predlogu spodbud in podpornih shem za nove geotermalne naložbe so tako predvideli objavo javnega razpisa za sofinanciranje geotermalnih elektrarn v 2024, objavo javnega razpisa za prestrukturiranje daljinskih sistemov na OVE, vključno z izrabo geotermalne energije v 2024, sofinanciranje globokih raziskovalnih geotermalnih vrtin za namene proizvodnje električne energije iz sklada za podnebne spremembe ter sistematično zbiranje, organizacijo in objavo podatkov o podpovršju.
Uspelo jim je tudi povezati glavne akterje geotermalnega razvoja v Sloveniji in oblikovati skupne izzive novega nacionalnega geotermalnega združenja. Ogledov dobrih praks na Islandiji, Hrvaškem in v Sloveniji ter strokovnih srečanj se je udeležilo več kot 120 slovenskih strokovnjakov in predstavnikov lokalnih skupnosti skupaj z več kot 30 kolegi iz Evrope in ZDA. Na mednarodni poletni geotermalni šoli v Ljubljani so izobrazili 24 večinoma doktorskih študentov iz 15 držav, na delavnicah pa termalne vode približali več kot 500 osnovnošolcem.
