Večina Slovenije prekrita s trdnimi delci prahu
Le tri od 21 lokacij v mreži samodejnih merilnih postaj onesnažil v državi na zadnji januar niso zaznale prekoračitve dnevne mejne vrednosti 50 mikrogramov prašnih delcev (PM10) na kubični meter: Grčna v Novi Gorici, Koper in Iskrba. V Hrastniku so bile vrednosti PM10 na meji, rekordno, za več kot dvakrat pa prekoračene v Murski Soboti. Tudi za jutri ne kaže nič bolje …
Arso je v zadnjih tednih večkrat opozoril na slabšo kakovost zraka v večjem delu Slovenije. Razlog gre iskati v temperaturnem obratu, zaradi katerega so »izredno slab« zrak danes opoldne dihali na obeh merilnih mestih v Murski Soboti in v Črnomlju, »zelo slab« v Kopru, na treh merilnih mestih v Ljubljani, Zagorju, Trbovljah, Črni na Koroškem, v Celju pri bolnišnici in na Ljubljanski cesti, na Ptuju in na Titovi v Mariboru, »slab« pa je bil zrak v Ilirski Bistrici, na Grčni v Novi Gorici, v Kranju, Hrastniku in na Vrbanski v Mariboru.
Medtem ko onesnaženje ozračja s PM10 v urbanih središčih povzroča več virov – od prometa, industrije do kurišč –, so v manjših naseljih glavni vir individualna kurišča s slabim izgorevanjem in neustreznim energentom.
Najslabše je vedno pozimi
Januar in februar sta tudi statistično meseca z največjimi in najpogostejšimi prekoračitvami dnevnih mejnih vrednosti PM10. Te v koledarskem letu ne smejo biti prekoračene več kot 35-krat. Lani po podatkih Arsa na nobeni izmed merilnih postaj vrednosti PM10 niso presegli te meje. Največ preseganj, 18, so v vsem letu sicer namerili na Cankarjevi v Murski Soboti, na Vojkovi v Novi Gorici (14) in na Celovški v Ljubljani (13). Niti enkrat ni bilo število dovoljenih prekoračitev preseženo v Velenju, Novem mestu in Iskrbi.
V Sloveniji so pozimi redno prekoračene vrednosti PM10 in benzo(a)pirena, poleti pa ozona.
V Sloveniji ugotavljamo, da so kljub temu, da se je kakovost zunanjega zraka v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, koncentracije nekaterih onesnaževal še vedno previsoke: med njimi PM10 in benzo(a)pirena pozimi ter ozona poleti. Še pred desetletjem je bilo, denimo, število dovoljenih preseganj vrednosti PM10 prekoračeno na sedmih merilnih mestih; rekorder je bilo Celje z 51 prekoračitvami, pred Trbovljami z le eno prekoračitvijo manj. V 2022 so v Murski Soboti našteli »le« še 39 takšnih dni, lani, kot rečeno, že pol manj.
PM10, velika evropska skrb
Podobno se dogaja s trendi onesnaženja po Evropi, saj tudi Evropska okoljska agencija (EEA) ugotavlja, da onesnažen zrak za Evropejce ne glede na to, da so se emisije PM10 in PM2,5 med 2005 in 2020 zmanjšale za tretjino, ostaja »velika zdravstvena skrb«.
O najvišjih koncentracijah trdnih delcev poročajo iz Srednje in Vzhodne Evrope ter Italije, predvsem zaradi kurjenja trdnih goriv za ogrevanje gospodinjstev in zaradi njihove uporabe v industriji. Nekaj dni staro poročilo EEA navaja, da znašajo letni stroški onesnaževanja zraka samo iz industrijskih obratov po Evropi med 268 in 428 milijard evrov oziroma da znašajo približno dva odstotka BDP držav EU. Za polovico celotne škode je odgovoren zgolj odstotek (107) industrijskih objektov v Nemčiji, na Poljskem, v Italiji, Franciji in Španiji, med njimi številne termoelektrarne na lignit ter črni premog.
Arso dnevno opozarja na čezmerno onesnaženje zraka v večini države.
Povzroča ga temperaturna inverzija.
Onesnaženje s PM10 krivo za več kot 253.000 smrti v EU vsako leto.
Zaradi kronične izpostavljenosti drobnim trdnim delcem po zadnjih ocenah vsako leto umre okrog 253.000 ljudi.
