Prvi korak do odškodnin za žrtve ruske agresije
Dvodnevni vrh voditeljev držav in vlad Sveta Evrope v Reykjaviku je poudaril pomen te panevropske organizacije v času največje varnostne krize na stari celini po koncu druge svetovne vojne ter enotnost njenih članic v podpori Ukrajini. Največji dosežek tokratnega vrha, šele četrtega od nastanka Sveta Evrope, je vzpostavitev registra škode, povzročene z napadom Rusije na Ukrajino, ki so ga udeleženci zasedanja opisali kot prvi korak k oblikovanju mednarodnega odškodninskega mehanizma za žrtve ruske agresije.
Vzpostavitev registra je podprlo več kot 40 držav članic in nečlanic Sveta Evrope, med njimi tudi skupina sedmih vodilnih gospodarstev na svetu (G7), vključno z ZDA. Register bo lahko podprla katerakoli država, sredstva za njegovo delovanje bo na začetku priskrbela Evropska unija.
»Odločitev o vzpostavitvi registra pod okriljem Sveta Evrope je zgodovinska,« je poudarila generalna sekretarka šestinštiridesetčlanske organizacije Marija Pejčinović Burić. Ta bo po njenih besedah žrtvam vojne v Ukrajini pomagal spremljati škodo, ki jim je bila povzročena, kar je glavni pogoj za izterjavo odškodnin. »Gre za eno od prvih pravno zavezujočih odločitev o tem, da bo Rusija morala odgovarjati za svoja dejanja,« je dejala Hrvatica.
Vzpostavitev registra, ki bo imel sedež na Nizozemskem, je pozdravil tudi ukrajinski premier Denis Šmigal. »Hvaležni smo Svetu Evrope in vsem sodelujočim državam za tako visoko raven podpore. Vabimo druge države z vseh koncev sveta, da se pridružijo registru škode kot znak podpore pomembnemu vprašanju odgovornosti Rusije za vojno proti Ukrajini.«
Voditelji držav so izrazili tudi zadovoljstvo z napredkom pri vzpostavitvi posebnega tribunala za pregon kaznivega dejanja agresije, Rusijo, ki je bila lani izključena iz Sveta Evrope, pa pozvali k vrnitvi vseh deportiranih ukrajinskih otrok.
Podpora iz Slovenije
Vrh v Reykjaviku je bil šele četrto srečanje voditeljev držav in vlad v štiriinsedemdesetletni zgodovini te mednarodne organizacije. Poljski predsednik Andrzej Duda je spomnil, da je zadnji tovrstni vrh potekal leta 2005 v Varšavi, v času velikega optimizma v Evropi, tik po največji širitvi EU. »Od takrat se je svet dramatično spremenil,« je opozoril Duda, rekoč, da srečanje poteka v času največje vojne na stari celini po letu 1945, v kateri so na kocki tako evropske vrednote kot identiteta Evrope.
Vrha se je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v govoru med splošno razpravo izrazila podporo Slovenije registru škode in Ukrajini pri njenem boju proti ruskemu agresorju. »Podpiramo vsa prizadevanja za zagotavljanje odgovornosti tistih, ki so zagrešili zločine v Ukrajini. Vzpostavitev registra škode je pomemben korak v tej smeri,« je poudarila predsednica.
V svojem nastopu je opozorila tudi na problem nazadovanja demokratičnih vrednot, vladavine prava, človekovih pravic in pravic manjšin. »To je glavni vzrok našega srečanja v Reykjaviku. Dati moramo vse od sebe, da bomo obrnili ta trend.«
Svet Evrope si kot vodilna organizacija za zaščito zakonskih obveznosti in skupnih standardov pri vladavini prava, pravicah manjšin in človekovih pravicah po njenih besedah zasluži polno podporo držav članic. »Neodvisnost sodstva in svoboda medijev sta ključna pri varovanju teh obligacij in standardov,« je poudarila predsednica.
O potrebi po okrepitvi Sveta Evrope in dela organizacije na področju človekovih pravic ter demokracije je govorila tudi sklepna deklaracija tokratnega vrha. Voditelji so v njej potrdili zavezanost evropski konvenciji o človekovih pravicah ter sprejeli seznam tako imenovanih reykjaviških demokratičnih načel, v katerem so naštete glavne značilnosti demokratičnih sistemov: od izvajanja svobodnih volitev skladno z mednarodnimi standardi in zagotavljanja svobode govora do boja proti korupciji in spodbujanja razvoja civilne družbe. Pozornost so namenili tudi izzivom na področju tehnologije in okolja.
