Vračanje h koreninam na sodoben način
Ta peugeot naznanja nove čase, ko morda ne bo več nujno, da je vsako novo vozilo križanec oziroma športni terenec. Zato ga je po sedanji klasifikaciji nemogoče uvrstiti. Ni križanec, pa vendar je precej oddaljen od tal, ni limuzina, pa vendar ponuja limuzinsko udobje, ob tem pa ima še pet vrat, kar povečuje uporabnost, in nenazadnje kar precej kupejevskih linij. Edini, ki mu je trenutno podoben, je »bratranec« citroen C5X, saj imata skupno platformo in več karoserijskih elementov.
ℹ Peugeot 408 GT 1.6 THP hybrid 225 e-EAT8
Zastopnik: Peugeot Slovenija, Ljubljana
Cena: 45.000 evrov (testno vozilo 48.690)
Euro NCAP: preizkus še ni bil opravljen
Izpust CO2: 23–30 g/km
Vsekakor se je oblikovalcem posrečilo ustvariti zanimivo zunanjost, ki predvsem na sprednjem delu vozila, vključno z obliko dnevnih luči, ne dopušča dvomov o tem, da gre za sodobnega peugeota. Razpotegnjene linije, ki se izmenjujejo z mehkobo in ostrino, dajejo vtis, da je vozilo daljše kot nekaj manj kot 4,7 metra. A to zadostuje za prostorno in udobno potniško kabino, v kateri si voznik in sovoznik nikakor nista v napoto, dovolj prostora za dva ali tri potnike je tudi na zadnji klopi. Je pa res, da imajo tam zaradi položnega zadka višjerasli potniki nad glavo razmeroma malo prostora. Osebno me je prav tako razveseljevala ergonomija, ki jo omogoča zdaj že dobro znani in v tem primeru posodobljeni Peugeotov i-cockpit, ko majhen in ovalen volanski obroč leži precej nizko v voznikovem naročju, digitalna instrumentna plošča s tridimenzionalnim prikazom pa je nameščena nad njim. Na tem mestu omenimo še zgledno velik prtljažni prostor (od 471 do 1545 litrov), ki je dvotretjinsko povečljiv, povrhu ima še odprtino za prevažanje daljših predmetov, na primer smuči; dvižna vrata premika elektrika.
Ker je bil testni primerek prav z vrha ponudbe, je premogel praktično vse sodobne varnostne in infozabavne pritikline, tudi radarski tempomat in ohranjanje vozne smeri (avtonomna vožnja druge stopnje). Prav tako so solidne samoprilagodljive matrične luči. Pohvalim naj še to, da dnevne luči osvetljujejo tudi zadnji del vozila, kar pri večini še ni pravilo in kar je pomanjkljivost pri slabi vidljivosti, ko večina voznikov ročno ne aktivira kratkih luči.
Kompleksen je pogonski sistem, saj je bilo testno vozilo priključni hibrid (PHEV). Za klasični del skrbi 1,6-litrski turbobencinski štirivaljnik z največjo močjo 132 kW (179 KM), za električni del pa elektromotor z nazivno močjo 30 kW, kar daje sistemsko moč 165 kW (225 KM). To omogoča, da tega 408 lahko vozite na več načinov. Če imate možnost in če ste dovolj vestni, lahko polnite baterijo z zmogljivostjo 12,4 kWh in zgolj na električni pogon prevozite okrog 30 kilometrov. Ko je baterija prazna, pa se pogon samodejno prestavi v hibridnega, ko se neodvisno od voznika dopolnjujeta oziroma izmenično aktivirata in izklapljata bencinski in električni motor.
To poteka gladko in za voznika in potnike neopazno, saj vse skupaj nadzira osemstopenjski samodejni menjalnik. Da se nekaj dogaja, lahko voznik spremlja le na prikazovalniku instrumentov, ki ima celo vrsto konfiguracij. K voznemu udobju ob čvrstem, a ne trdem vzmetenju, prispeva tudi tiha vožnja, saj v potniški kabini praktično ne opaziš oziroma ne slišiš, kdaj se voziš zgolj na elektriko ali na bencinski motor ali na kombinacijo obeh. Za spoznanje glasnejša je le vožnja v športnem načinu, ki je poleg električnega in hibridnega tretja možnost. Tudi v tem primeru gre za hibridni pogon, le da vse skupaj postane precej bolj agilno; volanski mehanizem je bolj neposreden, samodejni menjalnik ostrejši in podvozje čvrstejše. Dejansko se v športnem voznem načinu 408 spremeni v živahnega športnika s sprednjim pogonom, ki z lahkoto požira ovinke in tudi zaradi dobre aerodinamike prijetno tiho drsi po avtocesti, če hočete, do največje hitrosti 233 km/h.
Med testnimi vožnjami, 80 odstotkov jih je bilo v običajnem hibridnem voznem načinu, se je poraba gibala okrog šest litrov na sto prevoženih kilometrov. Če bi imel možnost rednega (in žal tudi pogostega) polnjenja baterije, bi bila seveda še precej manjša.
Drugo mnenje: Praktično v ničemer ne razočara
Če želiš izvedeti, si moraš upati izdelati. Peugeot si je upal, novi 408 je na prvi pogled kot z drugega planeta, a po daljši uporabi (in kakšnem razmisleku) hitro ugotoviš, da gre pravzaprav za evolucijsko nadgradnjo klasične limuzine srednjega razreda. Praktično v ničemer ne razočara. Začnem naj pri dovolj velikem in preprosto dosegljivem prtljažniku (no, kakšna bolj konkretna luknja v sredini zadnje klopi bi kdaj prišla prav), dodam povsem spodobno prostornost na zadnji klopi (spet s pristavkom, da se v sredini pač ne sedi tako dobro) in sklenem z voznikovim delovnim prostorom, ki je sicer tipično peugeotovski, a dognan do točke, da so pripombe samo še pikolovske. Kombinacija digitalnega in analognega, skupaj z možnostjo prilagajanja prikaza in celo gumbov na dotik, se izkazuje za eno najboljših in najbolj preprosto upravljivih. Čeprav nisem naklonjen priključnim hibridom, pri tem avtomobilu izražam samo kritiko nad premajhno baterijo, ki premore energije le za približno 40 električnih kilometrov. A sistem deluje pametno in v hibridnem načinu se vam ne bo zgodilo, da bi baterijska energija puhtela v zrak med vožnjo z avtocestno hitrostjo. Porabo goriva mi je uspelo spraviti do petih litrov na sto kilometrov, na vseh vožnjah skupaj pa je bila za slab liter večja, pri čemer je poraba elektrike le nekoliko presegla 20 kWh na sto kilometrov. Drugi priključni hibridi se stežka spustijo pod 25 kWh. Boštjan Okorn
