Kompleksnost živih organizmov

Asist. dr. Larisa Goričan je raziskovalka na Centru za humano molekularno genetiko in farmakogenomiko Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

To je nekakšen super napreden celični razvrščevalec. Predstavljajte si ga kot ultra natančen sortirni stroj za celice. Deluje tako, da celice eno za drugo pošilja skozi ozko cevko, kjer vanje nato zasveti z laserskim žarkom. Ko svetloba laserja zadene celico, se odbije ali absorbira, kar nam veliko pove o celici – o njeni velikosti, obliki, kaj ima na sebi ali v sebi. To je, kot če bi s svetilko osvetlili pleskarsko kapo in po senci ugotovili, da je to kapa in ne krogla. Zaradi detektorjev, ki lovijo te svetlobne signale, lahko nato aparat celice razporedi po skupinah v različne posodice. To nam omogoča, da dobimo čisto posebne skupine celic za nadaljnje raziskave. Kot da bi iz množice izbrali samo rdeče M&M's, ker so nam najljubši.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Delujem na področju imunologije, kjer proučujem kompleksne imunske bolezni, kot so kronična vnetna črevesna bolezen, revmatoidni artritis, astma in različne oblike raka. Moj cilj je razviti celične modele, ki bi nam pomagali odkriti biomarkerje tveganja za razvoj bolezni in biomarkerje, ki bi lahko vnaprej napovedali, ali se bo bolnik odzval na določeno terapijo ali ne.

Zakaj imate radi znanost?

Ljubezen do znanosti se pri meni kaže v nenehni radovednosti in želji po razumevanju zapletenih mehanizmov, ki poganjajo naše telo, in kako ti vplivajo na naše zdravje. Vsak odkrit biomarker ali nova tarča za zdravilo je kot na novo odkrito ozemlje na zemljevidu človeškega telesa, ki obljublja nove priložnosti za zdravljenje in preprečevanje bolezni.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Z razumevanjem kompleksnih mehanizmov, ki so osnova imunskih bolezni, in z iskanjem specifičnih biomarkerjev lahko pomembno vplivamo na način, kako se lotevamo zdravljenja. Personalizirana medicina obljublja, da bo to bolj učinkovito, z manj stranskimi učinki in bolj prilagojeno posameznikovim potrebam.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Ta želja je v meni vzklila že v srednji šoli, ko sem se prvič podrobneje seznanila z biologijo celice in genetiko. Navdušili so me kompleksnost živih organizmov in načini, kako geni vplivajo na naše zdravje, razvoj in vedenje.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Prosti čas najraje preživim s svojo družino v naravi, pogosto se skupaj odpravimo na kak pohod ali urejamo družinski vrtiček.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Menim, da je to radovednost. Ta žene znanstvenika k postavljanju vprašanj, raziskovanju neznanega in ga na koncu tudi pripelje do odgovorov.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Menim, da bo povezano z umetno inteligenco (UI). UI ima potencial, da temeljito preoblikuje številne vidike našega življenja, od načina, kako delamo in se učimo, do tega, kako rešujemo kompleksne probleme v medicini, okoljevarstvu in na številnih drugih področjih.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Ta želja se mi je že uresničila, ko sem lani imela priložnost večerjati z Nobelovim nagrajencem sirom Paulom Nursom, znanim po prelomnih odkritjih v celični biologiji. Med večerjo sta me presenetili njegova preprostost in dostopnost. Kljub vsem nazivom, priznanjem in vodilnim položajem v znanstveni skupnosti je ostal skromen človek, z globoko strastjo do znanosti, še vedno namreč rad obleče laboratorijski plašč in se poda raziskovat v laboratorij.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Za prihodnost bi stavila na obnovljive vire energije, kot sta sončna in vetrna energija. Te oblike energije so čiste, trajnostne in tako rekoč neomejene, zaradi česar so idealne za dolgoročno uporabo v boju proti podnebnim spremembam in pri zagotavljanju energetske varnosti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, ne bi. Čeprav je ideja o raziskovanju Marsa fascinantna, verjamem, da je na Zemlji še veliko zanimivih in neraziskanih stvari, ki si zaslužijo našo pozornost. Želim si, da bi svojo energijo in radovednost usmerili v raziskovanje in razumevanje teh čudes, saj menim, da lahko prav na Zemlji največ prispevamo k boljšemu razumevanju našega sveta in izboljšanju kakovosti življenja.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Vsem, ki vas zanima znanost in želite poglobiti svoje znanje ali preprosto raziskovati fascinantne znanstvene teme, toplo priporočam obisk spletne strani Kvarkadabra.net. Gre za slovenski časopis za tolmačenje znanosti, ki na dostopen in razumljiv način razlaga kompleksne znanstvene koncepte.

Omenila bi tudi Huberman Lab podcast, ki ga najdete na https://www.hubermanlab.com/podcast. Vodi ga dr. Andrew Huberman, nevroznanstvenik s Stanfordske univerze, in pokriva široko paleto tem, od delovanja možganov do zdravja in človeškega vedenja.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Eno od presenetljivih dejstev je, da velik del našega genoma ne kodira beljakovin – tako imenovana nekodirajoča DNA, ki je dolgo časa veljala za neuporabno ali odvečno. Danes vemo, da ta del genoma igra ključno vlogo pri regulaciji genov in lahko vpliva na razvoj bolezni, a njegova natančna funkcija in mehanizmi delovanja so še vedno pretežno neznanka.