Bruselj skrbijo zamude pri imenovanju najmanj 15 državnih tožilcev
Evropska delegirana tožilca iz Slovenije sta bila imenovana za pet let, je ob prihodu na ministrsko konferenco EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Pravosodni minister Marjan Dikaučič je dejal le, da je najpomembneje, da ima Slovenija oba tožilca.
Po konferenci EU-Zahodni Balkan sta Reynders in Dikaučič predstavila dosežke srečanja na novinarski konferenci.
Novinarsko konferenco prenašamo v živo:
»S predstavniki EU smo danes govorili o vladavini prava,« je pojasnil Dikaučič. Podaril je, da si Slovenija prizadeva za širitev EU na Zahodni Balkan. Partnerji z Zahodnega Balkana so na konferenci orisali ključne dosežke na področju vladavine prava, je pojasnil, izkazali pa so tudi pripravljenost na sodelovanje z evropskim tožilstvom.
Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva je digitalizacija pravosodja, je dejal Dikaučič, ki meni, da bi to lahko doprineslo k integriteti pravosodja.
Evropski komisar za pravosodje Reynders je pojasnil, da je proces evropske integracije proces, ki temelji na dosežkih. Poudaril je, da je ključno, da države Zahodnega Balkana privolijo v sodelovanje z evropskim tožilstvom in privzamejo vrednote EU. Za ta namen potekajo programi pravosodnega izobraževanja.
Glede imenovanja delegiranih tožilcev je Reynders pojasnil, da evropsko javno tožilstvo imenuje tožilce, ki jih predlagajo države članice. Slovenska tožilca sta imenovana za pet let. Države članice pa imajo seveda pravico, da proces izbora predlaganih tožilcev spreminjajo po svoje. Dikaučič pa je dodal, da so kritike sprememb zakona o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev preuranjene.
O zmanjšanju proračuna sodstvu je Dikaučič dejal, da gre za rekordni proračun, ki ga vlada še nikoli ni imela, in da bo pravosodju omogočal boljše delovne pogoje, kot ga je imelo doslej. Reynders pa je pojasnil, da je z zmanjšanjem proračuna sicer seznanjen, a danes o tem niso govorili.
Reynders je dejal, da Bruselj skrbi tudi neimenovanje slovenskih državnih tožilcev, ki jih vlada že dlje časa noče imenovati. Dikaučič te skrbi ni komentiral.
Evropska delegirana tožilca sta bila imenovana za pet let
»Dolgo smo razpravljali o tem od začetka slovenskega predsedovanja, o tem sem govoril z ministrom za pravosodje, premierom. Me zelo veseli, da sta imenovana evropska delegirana tožilca v Sloveniji. To pomeni, da imamo delegirane tožilce v vseh sodelujočih državah članicah. Gre za imenovanje za pet let, to je odločil kolegij tožilcev,« je že pred začetkom konference povedal Reynders. »Vendar bomo še naprej spremljali razmere, tako kot v vseh drugih državah,« je dodal evropski komisar za pravosodje.
Minister Dikaučič je na novinarsko vprašanje, ali je bila zgodba z imenovanjem Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca končana ali ne, odgovoril zgolj, da ima Slovenija oba evropska delegirana tožilca. »To je bistveno, za to smo si ves čas tudi prizadevali,« je dejal.
»Kot sem že večkrat poudaril, je najpomembneje, da smo dosegli dogovor, da je Slovenija zdaj polnopravna, da sodeluje v evropskem javnem tožilstvu,« je minister odgovoril na vprašanje, ali obstaja kakšna možnost, da vlada spremeni zakonodajo in odpokliče Frank Elerjevo in Oštirja.
Ministrstvo za pravosodje je namreč prejšnji teden v vladni postopek vložilo predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi ministrstvu omogočilo, da bi samo predlagalo kandidate za evropske delegirane tožilce, tudi če se osebe niso prijavile na razpis, končno odločitev o imenih, ki so posredovana evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO), pa bi imela vlada, in ne več državnotožilski svet. Z novelo naj bi tudi omogočili odpoklic obeh delegiranih tožilcev.
Glede današnje ministrske konference EU-Zahodni Balkan za področje pravosodja je medtem minister Dikaučič povedal, da bodo govorili o štirih ključnih temah. To so vladavina prava, pravosodne reforme, izobraževanje v pravosodju in digitalizacija na področju pravosodja.
Evropski komisar za pravosodje je ob prihodu na ministrsko zasedanje izpostavil tudi pomen neodvisnosti sodnikov v državah Zahodnega Balkana. Zavzel se je tudi za tesnejše sodelovanje med temi državami in EU na področju pravosodja, tudi v okviru evropskega javnega tožilstva. »Pozivamo jih k sklenitvi dogovorov o izmenjavi informacij z EPPO,« je dejal.
Zasedanja se poleg Reyndersa udeležujejo še pravosodni ministri oziroma državni sekretarji držav Zahodnega Balkana ter Francije in Češke, ki sta del prihodnjega tria predsedujočih držav svetu EU.
Že v četrtek je notranji minister Aleš Hojs gostil ministrsko konferenco na področju notranjih zadev. Gre sicer za srečanje, ki ga pripravijo enkrat na leto in je namenjeno krepitvi regionalnega sodelovanja, dobrososedskim odnosom in podpori približevanju držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam.
