Povod za brutalen pretep je bilo ukradeno železo
Miloš Grm in Zdravko Hudorovič, prvi šteje 25, drugi pa 27 let, oba pa sta iz romskega naselja Željne pri Kočevju, sta skupaj s tremi sovaščani, Marto Grm, Erikom in Francijem Hudorovičem, pred enim letom, vsaj tako je prepričano tožilstvo, zakuhala nič kaj nedolžen pretep.
Lanskega 5. aprila naj bi se oba Grma in trije Hudorovičevi nad Primožem Šarkezijem tako hudo znesli, da je med drugim utrpel pretres možganov, zlom nosne kosti, zgornje čeljusti in leve očnice, delni izpad zoba in celo zvin levega kolena, trdi tožilstvo. Grmovim pestem pa pred tem ni uspelo uiti niti Šarkezijevi ženi Doni Pahulje.
Omenjena peterica naj bi tistega dne zagrešila kaznivo dejanje nasilništva, ker so menda oba oškodovanca med pretepanjem spravili v podrejeni položaj, in še povzročitve hude telesne poškodbe na škodo Šarkezija. Za to, da bi krivdo priznali, se na sodišču niso odločili. Sojenje zoper peterico obtoženih se je sicer že lani začelo na kočevskem okrajnem sodišču, a le zaradi očitka glede nasilništva. Šele potem, ko je izvedenec medicinske stroke Matjaž Veselko ugotovil, da je Šarkezi utrpel hude telesne poškodbe, pa je tožilec obtožnico dopolnil še s tem novim dejstvom. In tako se je zadeva na koncu preselila v Ljubljano.
In zakaj so tistega dne, okoli 12.50, v romskem naselju Željne sploh padali udarci? Za vse naj bi bilo krivo železo. Jelena Šarkezi je v preiskavi povedala, da je med družinama Marte Grm in Primoža Šarkezija spor, zaradi katerega je Dona nekega dne Martino družino prijavila na policijo, ker so šli Martini sinovi menda prodat ukradeno železo. Na Dinosu so jim ga nato policisti tudi zasegli. A ko so se Martini sinovi Erik, Zdravko in Franci ter njihov prijatelj Miloš Grm vrnili domov, pravi Šarkezijeva, so se čez ograjo začeli prepirati z Dono in ji očitati, zakaj jih je prijavila. Miloš je nato skočil čez ograjo, sama pa ga je napodila nazaj na drugo stran, ker je menda hotel udariti Dono. Miloš je še naprej kričal in zmerjal Dono, nato pa spet preskočil ograjo in Dono z nogo brcnil v hrbet ali vrat, in sicer tako močno, da je ta, kot se je še spominjala Jelena, padla na tla.
Zahtevata odškodnino
S tem pa zgodba še ni bila končana, saj naj bi takrat čez ograjo skočili še Marta in njeni trije sinovi. Primož pa je med tem, tako njegova sestra Jelena, skočil na Dono, ki je že ležala na tleh, in začel v svoje telo prejemati njihove številne brce. V nekem trenutku se je Doni uspelo umakniti na varno, Šarkezi pa je še naprej v telo in glavo prejemal udarce. Po prepričanju tožilstva ga je na koncu v obraz brcnil Zdravko Hudorovič, in sicer s tolikšno silo, da je Šarkezi začel močno krvaveti iz ust. Po napadu so pobegnili. Od domnevnih napadalcev Primož in Dona v tem kazenskem postopku po naših podatkih zahtevata 17.200 evrov odškodnine.
Med tem sta se Miloš Grm in Zdravko Hudorovič pred mesecem dni znašla v še enem kazenskem postopku, ki poteka na novogoriškem okrožnem sodišču. Tokrat sta skupaj s še dvema osumljencema, 27-letnim Brendijem Hudorovcem in 28-letnim Cvetkom Grmom, pristala v priporu. Iz dveh hiš, v vasici na pobočju Čavna ter v Podnanosu, naj bi po vlomu vanje četverica med drugim odnesla skupno 8750 evrov gotovine, ročno uro ter več kosov nakita. Vse to so policisti našli v nogavici, ki naj bi jo osumljenci skrili v prazen prostor pod sredinsko konzolo avtomobila škoda octavia.
Oktobra 2020 pa je bil Miloš Grm vpleten v še eno kazensko zadevo, in sicer zaradi ravsa med dvema romskima družinama pred kočevsko banko med čakanjem na izplačilo varstvenega dodatka. Takrat pa niso zapele le pesti, ampak so letele tudi klofute in brce, poleg tega pa je v skupino čakajočih zapeljal še avto. Grm je takrat z debelo leseno palico zamahnil proti glavi Roberta Bartola (ta je z avtomobilom polo, s hitrostjo 36 kilometrov na uro, zapeljal v sprto množico, nato pa se zaletel še v poslopje banke) in mu zlomil roko, vendar je to storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
Poleg povzročitve hude poškodbe je bil kriv še treh kaznivih dejanj nasilništva. Na okrožnem sodišču v Ljubljani je bil zaradi tega obsojen na eno leto in sedem mesecev zapora, po pritožbi njegovega zagovornika Bojana Celarja na ljubljansko višje sodišče pa je dobil odpustek v višini dveh mesecev, saj je Celarju višje sodnike uspelo prepričati, da je šlo pri nasilništvu za eno kaznivo dejanje.
