V četrtek dan D za pogoj PC
Od vrste ustavnih pobud je v četrtek ob 9.30 na dnevnem redu pobuda Policijskega sindikata Slovenije.
Odpri galerijo
Na ustavno sodišče je romalo več pobud s podobno ali pa precej enako vsebino glede vladnega odloka, ki uvaja pogoj PC. FOTO: Leon Vidic/Delo
V četrtek dopoldne bo skoraj gotovo jasno, kako (kratkoročno) naprej glede odloka, ki uvaja pogoj PC v ožji del državne uprave. Ustavno sodišče bo namreč predvidoma po seji sporočilo svojo odločitev, tokrat menda le glede pobude za začasno zadržanje izvrševanja vladnega odloka.
Na ustavno sodišče je romalo več pobud s podobno ali pa precej enako vsebino, in sicer da je vlada prestopila mejo ustavnosti, ko je z odlokom, in ne z zakonom uvedla pogoj PC v del državne uprave. Kot je znano, je bil eden glavnih argumentov, da bodo javni uslužbenci s tem vzor drugim državljanom, ki oklevajo pri cepljenju proti covidu-19.
Da bo takšen argument težko obstal na ustavnem situ, je opozoril tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Rajko Pirnat. »Razlog, da naj bo javna uprava za zgled, nikakor ni ustrezen argument, saj mora javna uprava biti za zgled glede integritete, preprečevanja korupcije, zakonitega ravnanja in podobno, nikakor pa ne pri poseganju v človekove pravice,« je poudaril.
»Nedvomno je dopustno vsebino zakonske norme podrobneje razčlenjevati s podzakonskim aktom, torej z odlokom, vsak politik pa bi se moral zavedati, da se v temeljne človekove pravice lahko posega samo z zakonom. Osebno nisem nasprotnik cepljenja, sem pa za vladavino prava. Ne moremo za manjši del zaposlenih tako rekoč odrediti obvezno cepljenje na podlagi odloka. Ve se, kakšni so postopki za tak ukrep. Da v tem primeru o diskriminatornosti niti ne govorim,« pa pravi odvetnica Nataša Pirc Musar.
PSS je pred dnevi prav prek odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle podal pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 10.a člena odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolelosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom sars-cov-2, ki v del javne uprave uvaja pogoj PC, sploh skladen z ustavo in področnimi zakoni.
Hkrati so predlagali tudi začasno zadržanje izvrševanja odloka, če ustavno sodišče do 1. oktobra, ko odlok začne veljati, dokončne odločitve ne bo sprejelo.
Kot nam je povedalo kar nekaj pravnikov, je seveda povsem neprimerno vnaprej z gotovostjo trditi, kakšen sklep bo zavzelo ustavno sodišče, a da so ustavni sodniki pohiteli s sejo, nakazuje v smer začasnega zadržanja izvajanja odloka, saj bi imelo izvajanje lahko resne posledice.
V javnosti je sicer zakrožila informacija, da bo seja javna, kar ne drži. Na ustavnem sodišču so nam pojasnili, da seje niso javne, odločitve pa se objavijo v uradnem listu ter se vročijo strankam. Ker je objava v uradnem listu zdaj elektronska, ni (tehničnih) zadržkov, da odločitev, če se bo ta nagnila v smer pobudnikov, ne bi veljala že s 1. oktobrom.
Ker bi ob veljavnem odloku lahko izrekali tudi odpovedi delovnih razmerij, je vprašanje, kako bi to, recimo, izvajali pri policistih, vojakih, pravosodnih policistih, zaposlenih na upravnih enotah, saj bi to lahko pomenilo hud udarec tako za varnost državljanov kakor tudi za koriščenje drugih potrebnih storitev javne uprave.
Na ustavno sodišče je romalo več pobud s podobno ali pa precej enako vsebino, in sicer da je vlada prestopila mejo ustavnosti, ko je z odlokom, in ne z zakonom uvedla pogoj PC v del državne uprave. Kot je znano, je bil eden glavnih argumentov, da bodo javni uslužbenci s tem vzor drugim državljanom, ki oklevajo pri cepljenju proti covidu-19.
Zgled že, a ne pri cepljenju
Da bo takšen argument težko obstal na ustavnem situ, je opozoril tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Rajko Pirnat. »Razlog, da naj bo javna uprava za zgled, nikakor ni ustrezen argument, saj mora javna uprava biti za zgled glede integritete, preprečevanja korupcije, zakonitega ravnanja in podobno, nikakor pa ne pri poseganju v človekove pravice,« je poudaril.
»Nedvomno je dopustno vsebino zakonske norme podrobneje razčlenjevati s podzakonskim aktom, torej z odlokom, vsak politik pa bi se moral zavedati, da se v temeljne človekove pravice lahko posega samo z zakonom. Osebno nisem nasprotnik cepljenja, sem pa za vladavino prava. Ne moremo za manjši del zaposlenih tako rekoč odrediti obvezno cepljenje na podlagi odloka. Ve se, kakšni so postopki za tak ukrep. Da v tem primeru o diskriminatornosti niti ne govorim,« pa pravi odvetnica Nataša Pirc Musar.
PSS je pred dnevi prav prek odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle podal pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 10.a člena odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolelosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom sars-cov-2, ki v del javne uprave uvaja pogoj PC, sploh skladen z ustavo in področnimi zakoni.
Hkrati so predlagali tudi začasno zadržanje izvrševanja odloka, če ustavno sodišče do 1. oktobra, ko odlok začne veljati, dokončne odločitve ne bo sprejelo.
Seja ne bo javna
Kot nam je povedalo kar nekaj pravnikov, je seveda povsem neprimerno vnaprej z gotovostjo trditi, kakšen sklep bo zavzelo ustavno sodišče, a da so ustavni sodniki pohiteli s sejo, nakazuje v smer začasnega zadržanja izvajanja odloka, saj bi imelo izvajanje lahko resne posledice.
V javnosti je sicer zakrožila informacija, da bo seja javna, kar ne drži. Na ustavnem sodišču so nam pojasnili, da seje niso javne, odločitve pa se objavijo v uradnem listu ter se vročijo strankam. Ker je objava v uradnem listu zdaj elektronska, ni (tehničnih) zadržkov, da odločitev, če se bo ta nagnila v smer pobudnikov, ne bi veljala že s 1. oktobrom.
Ker bi ob veljavnem odloku lahko izrekali tudi odpovedi delovnih razmerij, je vprašanje, kako bi to, recimo, izvajali pri policistih, vojakih, pravosodnih policistih, zaposlenih na upravnih enotah, saj bi to lahko pomenilo hud udarec tako za varnost državljanov kakor tudi za koriščenje drugih potrebnih storitev javne uprave.
