Čudež, če bi Frančišek prišel tudi v Slovenijo
»Čudež bi bil, če bi papež Frančišek prišel tudi v Slovenijo.« Tako sta komentirala dva duhovnika iz koprske škofije možnost, da pride sveti oče ob svojem napovedanem obisku v Trst vsaj za kratek čas tudi v Slovenijo. To si verniki v Sloveniji sicer močno želijo, toda protokol, papeževe številne obveznosti in njegovo počutje so okoliščine, ki vzbujajo zelo malo upanja, da bi se to zgodilo.
Papež Frančišek bo v nedeljo, 7. julija, daroval mašo v Trstu, ob zaključku 50. Socialnega tedna katoličanov v Italiji. To je pred dnevi napovedal generalni sekretar italijanske škofovske konference Giuseppe Baturi in razveselil udeležence tradicionalnega srečanja italijanskih katoličanov, pa tudi Tržačanov, ki pomnijo, da je papež zadnjič obiskal Trst že pred 32 leti. Tedaj se je papež Janez Pavel II. kar štiri dni zadržal v Furlaniji - Julijski krajini in 2. maja somaševal na tržaškem osrednjem Velikem trgu pred več kot 20.000 verniki.
Slovenci niso pozabili, da je Janez Pavel II. na Velikem trgu pozdravil vernike iz Trsta in bližnjih slovenskih krajev tudi v slovenščini, kar so mu tržaški skrajneži zelo zamerili, saj je Roberto Menia napadel tržaško škofijo, češ da je slovenofilska, in izjavil, da je s tem žalil tržaško italijanstvo. Karol Wojtyla je kasneje dvakrat obiskal Slovenijo (leta 1996 in 1999), kar je po ocenah analitikov pozitivno prispevalo k razvoju odnosov z Vatikanom.
S tremi papeži so se doslej srečali skoraj vsi slovenski premieri in vsi predsedniki slovenske države, lani tudi Nataša Pirc Musar ter Robert Golob. Papeža Benedikta XVI. je na obisk povabil že Janez Janša, Borut Pahor je Bergoglia povabil leta 2016, Marjan Šarec je povabilo ponovil leta 2019.
Predsednica Nataša Pirc Musar in Robert Golob pa sta ga znova povabila ob njunem lanskem obisku, so nam odgovorili z ministrstva za zunanje zadeve. »Papež se je na vabila vedno odzval z izrazi naklonjenosti. Slovenijo in Sveti sedež povezujejo prijateljski odnosi, sorodni pogledi na vrsto globalnih vprašanj ter reden in konstruktiven dialog na najvišji ravni. Obisk v Vatikanu z avdienco pri papežu je zunanjepolitična prioriteta in stalnica v okviru nastopnih obiskov vsakokratnega predsednika države ali vlade naše države,« so nam odgovorili z ministrstva za zunanje zadeve.
Slovenski verniki še čakajo na Frančiška
»Seveda bi bili vsi zelo veseli, če bi nas obiskal sveti oče. To smo si močno želeli že lani, ko smo v Kopru konec junija izpeljali medreligijsko srečanje za dialog in mir na Balkanu, ki so se ga udeležili visoki verski predstavniki različnih ver. Svetega očeta smo povabili, vendar mu je zdravje preprečilo prihod v Koper. Prav zaradi napetega urnika v Trstu ne upamo, da bi mu ostalo kaj časa za obisk najbližje, koprske škofije. Končno bi šlo za obisk druge države, kar terja zahtevne posebne protokolarne, organizacijske in varnostne priprave. Upamo lahko, da nas obišče ob drugi priložnosti,« je dejal tiskovni predstavnik Škofije Koper Božo Rustja.
Zelo podobno je možnost papeževega obiska v koprski škofiji ocenil tudi piranski duhovnik Zorko Bajc: »Če bi papež obiskal koprsko škofijo po obisku v Trstu, bi bil to za nas pravi čudež. Seveda mu imamo kaj pokazati in dovolj razlogov in prošenj za njegov blagoslov.«
Skoraj nemogoče, da bi prišel še k nam
»Vedeti moramo, da je Socialni teden katoličanov za Italijane zelo pomembno srečanje, da imajo ob jubilejnem srečanju zelo bogat program in je ob tako kratkem enodnevnem papeževem obisku skoraj nemogoče, da bi prišel še k nam. Zato takšno pričakovanje ni realno. V Slovenski škofovski konferenci se zelo veselimo obiska v bližnjem Trstu in spodbujamo, da bi se ga v čim večjem številu udeležili tudi slovenski verniki. Seveda si moramo tudi na državni ravni močneje želeti in kaj narediti, da bi prišel papež k nam z veseljem. Ko so bili vsi slovenski škofi pred nekaj leti v Rimu, so ga prav tako povabili, zato upamo, da se bomo kmalu veselili tudi mi,« je povedala generalna sekretarka Slovenske škofovske konference Marija Šimenc.
Zadnjič je bil Bergoglio tako blizu Sloveniji pred desetimi leti, ko je ob obletnici začetka prve svetovne vojne maševal pri kostnici v Sredipolju, na območju, kjer v Italiji še živijo Slovenci. Tedaj so ob njem somaševali tudi štirje slovenski škofi in kardinal Franc Rode. Papež Frančišek je več tisoč vernikom povedal misel, ki bi jo danes še nujneje zlahka ponovil: »Načrtovalci groze, vsi ti organizatorji spopadov, kakor tudi prodajalci orožja imajo v srcu Kajnove besede: 'Kaj mi mar'. Vojna je norost. S srcem sina, brata, očeta vas prosim za vse nas, da od 'kaj mi mar' preidemo v jok za vse padle, za vse žrtve nespametnih vojn vseh časov. Človeštvo se mora zjokati. Zdaj je čas joka.«
