Pri /*cf. letos predvidenih 17 knjižnih izidov
Založba /*cf. je na novinarski konferenci predstavila novi knjižni izdaji in načrte za letošnje leto, odgovorna urednica Amelia Kraigher pa se je ozrla tudi na dosežke lanskega leta. Za letos, kot je povedala, načrtujejo izid 17 knjig, ali jim bo to uspelo, pa je zelo odvisno od podpore Javne agencije za knjigo RS.
Knjigo svetovno znane pisateljice, publicistke in aktivistke Arundhati Roy z naslovom Azadi: Svoboda. Fašizem. Književnost je predstavila prevajalka Ana Kralj. Avtorico je opisala kot neumorno kronistko dogajanja v Indiji, pa tudi komentatorko in angažirano v podajanju mnenja. Po njenih besedah je Arundhati Roy mojstrica prodorne družbene analize, ki jo spoji s poetičnim izvajanjem.
Knjiga Azadi prinaša devet literariziranih esejev o sodobni Indiji, Arundhati Roy je zanjo leta 2023 prejela evropsko nagrado za esej. Avtorica, ki je zaslovela s svojim prvim romanom Bog majhnih stvari, za katerega je prejela bookerjevo nagrado, v najnovejših esejih z izjemno intelektualno ostrino opisuje politične krize, ki indijsko podcelino pretresajo že vrsto let. Razpravlja o jeziku, prevajanju, državnem nasilju, človekovih pravicah in pravicah manjšin ter boju proti ekološkemu pustošenju indijske podceline. Hkrati je Azadi knjiga, ki zajame današnjo politično klimo vsega sveta, so o knjigi zapisali pri založbi.
Gledališki režiser Dragan Živadinov je predstavil zbornik člankov in pisem Vladimirja Martelanca. Kot je povedal, ima Martelanc v njegovi umetnosti posebno mesto, ki je v neposredni povezavi s konstruktivistom Srečkom Kosovelom. Pripovedi, ki so se mu leta in leta množile okoli imena Martelanc, so v knjigi dobile svojo zgodovinsko potrditev, z objavo knjige, uredila sta jo Amelia Kraigher in Ravel Kodrič, slednji je tudi zbral gradivo, pa je Martelančev mit postal pomembno kulturno dejstvo o razvoju modernizma 20. stoletja na Slovenskem. Zbornik ima tridelno zasnovo: v prvem delu so članki o umetnosti in literaturi, v drugem programski in družbenopolitični članki ter v tretjem pisma.
Časnikar in urednik Martelanc (1905–1944) velja za utemeljitelja marksistične literarne kritike in esejistike na Slovenskem. Njegovo ime se najpogosteje omenja v zvezi s prodorom avantgardnih tokov v slovensko književnost po prvi svetovni vojni, njegove družbenopolitične analize pa so odločno prispevale k razvoju slovenske publicistike v času med obema svetovnima vojnama, so zapisali pri založbi.
Kreativna urednica Magdalena Germek je predstavila dogodke, ki jih načrtujejo v letošnjem letu. Nadaljevali bodo cikel Knjige in intermezzo v Drama Kavarni, ki združuje literaturo glasbo v živo in ki so ga vzpostavili lani. Prav tako bodo nadaljevali cikel predavanj Vodnik po humanistiki, ki ga snujejo v sodelovanju z Vodnikovo domačijo, letos na temo Evropa?, v sklopu Kooperative THD, neformalnega združenje petih humanističnih založb, v katero so vključeni, pa načrtujejo festival humanistike in družboslovja.
Dvodnevni simpozij bodo letos po besedah Amelie Kraigher posvetili Sveti Ivani Klavniški; knjiga Bertolta Brechta Sveta Ivana Klavniška je sicer pri Založb /*cf. izšla že leta 2018.
Odgovorna urednica Amelia Kraigher je na novinarski konferenci izpostavila še nekaj dosežkov v lanskem letu. Kot je povedala, so izdali 13 precej zahtevnih knjig ter pripravili 31 literarnih prireditev z več partnerji po vsej Sloveniji, poleg tega so se predstavili na šestih literarnih prireditvah v tujini.
