Obeti in grožnje čipa v človekovih možganih
Prvi človek s čipom v možganih dobro okreva, je sporočil ustanovitelj Neuralinka – in Tesle, Spacexa, Starlinka ter še česa – Elon Musk. »Predstavljajte si, da bi lahko Stephen Hawking komuniciral hitreje od izklicevalca na dražbi!«
Britanski teoretični fizik je vse svoje odraslo življenje trpel in umrl zaradi bolezni motoričnega nevrona, redke nevrološke degenerativne bolezni, ki prizadeva motorično živčevje. Postopoma je postal popolnoma paraliziran in mu je moral pri gibanju pomagati motoriziran invalidski voziček, pri komuniciranju računalnik. S svojo slavo in bogastvom je lahko plačal vse vrste pomoči, številnim bolnikom vse to ni dosegljivo, kaj, če bi lahko vse to dosegli le z mislijo? Elon Musk verjame, da je človeštvo prispelo tako daleč.
Prvemu človeku so čip, ki naj zazna delovanje nevronov, vsadili v nedeljo, je sporočil ameriško-kanadsko-južnoameriški podjetnik in izumitelj. Prvi rezultati so po njegovih besedah obetajoči. Pacient, o katerem ne vemo veliko, je po prejšnjih napovedih najbrž popolnoma paraliziran človek, mlajši od štirideset let. Ameriška administracija za hrano in zdravila FDA je maja lani dovolila poskuse na ljudeh in pri Neuralinku so septembra sporočili, da bodo to kmalu začeli. Doslej so čipe vsajali le v možgane opic, ovc in prašičev – in si zato prislužil obtožbe mučenja živali. Pokazali pa so tudi videoposnetek opice, ki je računalniško igro igrala le z možgani.
»Čas je, da pomagamo ljudem,« so sporočili novembra. V zadnjih letih so se vrstile razprave o varnosti takšnih vsadkov, ne le zaradi litijevih baterij, s pomočjo katerih deluje, ampak tudi zaradi nevarnosti poškodbe občutljivega možganskega tkiva. Obeti zdravljenja paralize, debelosti, avtizma, depresije in shizofrenije pa so prepričali ameriške varuhe zdravja, na obzorju je menda tudi telepatija. Nedeljsko operacijo je po navedbah Neuralinka izvedel robot.
