Suša hujša od tiste leta 2017, prizadete so vse kulture
»Naravne nesreče nam ne prizanašajo. Po naših podatkih in podatkih Arsa, tam imamo tako imenovani sušomer, je jasno, da se kmetijska suša pojavlja na vseh območjih Slovenije. Res je, da je različno od regije do regije, iz tedna v teden oziroma iz dneva v dan,« je v današnji izjavi o posledicah suše povedal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS). Kot je dodal, je bilo nekaj dežja s petka na soboto, ampak ne povsod, ponekod veliko, drugod skoraj nič.
Med kulturami so po njegovih besedah prizadete bolj ali manj vse. Zelo so prizadeti zelenjava, sadovnjaki, trajni nasadi in poljščine – pšenice ali žit je bilo 20 do 30 odstotkov manj zaradi vročinskih udarov, žita so prisilno dozorevala. »Velik problem je na travinju, v prvem odkosu je bilo nekje 30 odstotkov manj, drugi odkos je bil zelo, zelo slab, šlo je pravzaprav za čistilno odkošnjo, s tretjim, jesenskim odkosom bodo videli, kaj bo.«
Izjava za medije predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) Romana Žvegliča o posledicah suše:
Kot je pojasnil predsednik GKZS, se kulture različno odzivajo glede na tip tal in pedološke razmere na zemljišču. Pri koruzi na produ se na teh plitkih tleh ni nastavila stroka storža, torej je rastlina brez zrnja. Nekateri kmetje so koruzo, visoko nekje meter, pospravljali že v soboto oziroma danes. Po Žvegličevih besedah poskušajo dobiti nekaj mase, ampak je to energijsko zelo revna krma. Zato bodo poskušali še kaj dosejati. Kakšni pa so nasveti glede sejanja po taki suši? »Tisti, ki so imeli ječmen oziroma žita, se je po strniščih že sejalo, tukaj je priporočljiva sudanska trava ali pa proso, oba še nekako dobro prenašata vročino in suho zemljo ter malo padavin.«
Škoda je že zdavnaj presegla zakonsko določeno mejo
V GZS zbirajo podatke o škodi po katastrskih občinah, po upravnih enotah oziroma njihovih zavodih, predvsem o stopnji poškodovanosti kulture, vsoto pa ocenijo druge službe. In sicer ministrstvo za obrambo prek drugih, to je republiških, regijskih in občinskih komisij ugotavlja škodo, je pojasnil Žveglič. »Mi podatke še zbiramo, danes jih še nimamo, jih bomo pa jutri poslali na ministrstvo za kmetijstvo.«
Škoda v kmetijstvu zaradi suše bo presegla mejo za naravno nesrečo. Žveglič je pojasnil, da je namreč škoda že zdavnaj presegla zakonsko določeno mejo 0,3 promila BDP ali načrtovanih prihodkov v proračun, se pravi 3,5 milijona evrov.
»Če primerjamo to škodo po sušah iz preteklosti, glede na stopnje poškodovanosti lahko rečemo, da je tokrat huje kot je bilo leta 2017, takrat je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov. Takrat so kmetje dobili slabih deset odstotkov, torej je država za odpravo te škode namenila slabih sedem milijonov evrov.«
Žveglič je prepričan, da bosta kmetijstvo in vlada sprožila postopek za ocenjevanje škode in interventni zakon. Ko bo znana višina škode, se določi prag, kdo je upravičen do odškodnine in kdo ne. »Čeprav suša še traja, si želimo, da se postopek ocenjevanja začne čim prej. Res pa je, da bo pri tistih kmetih, ki so koruzo že silirali, škodo težje ocenjevati.« Kot je pojasnil Žveglič, pa se ocenjevanje oz. izplačilo lahko zelo zavleče, kmetje so, denimo, za lansko pozebo prejeli izplačilo aprila letos. Pa je bil to po njegovih besedah eden izmed hitrejših postopkov.
Če bodo visoke cene krme vztrajale, kmetje ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo
Najbolj prizadete so regije: Obalno-kraška, Primorska, Kras, Brkini, del Gorenjske, Bela krajina, kompletno Podravje, del Maribora in Ptuja, preostale regije so nekoliko manj prizadete. »Problem bo letos za živinorejce, saj tudi če bi hoteli nadomestiti to krmo, npr. za krave molznice, za plemenske svinje ali pa za nedopitano žival, jo je težko dobiti, ker krme ni, ker je izjemno draga, saj so se cene žit na svetovnem trgu dvignile z lanskih 250 na 400 in več evrov za tono. Če bodo visoke cene vztrajale, kmetje ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo, ker odkupne cene ne bodo prenesle tega stroška.«
Kot je pojasnil Žveglič, so njihovi svetovalci vsak dan na terenu, svetujejo od kmetije do kmetije. Dogaja se, da je na enih delih koruza majhna, na drugih večja, problem je že v logistiki in spravilu pridelka. Zato jim svetujejo od primera do primera, je pa v teh časih, kot poudarja Žveglič, težko biti pameten in svetovati; mogoče je čas za sudansko travo ali proso, lahko pa je to le stran vržen denar.
Glede problematike koruze je Žveglič dejal, da se nekatere kmetije poslužujejo dobrih praks, da na teh prodnatih površinah koruze ne sejejo, ampak jo poskušajo nadomeščati z drugimi kulturami. »Slovenija temelji na živinoreji, ker imamo največ travinja, na tem pa drugih 'proizvodov' ne more biti. Poleg tega je treba v teh zapletenih in zaostrenih ekonomskih razmerah imeti tudi žita. Danes brez tega živinoreje ni. Težko pa je, saj na tistih kmetijah, kjer so živali, težko preživijo brez koruze, znanost pa še ni ponudila kulture, rastline, ki bi koruzo nadomestila.«
Kot pojasnjuje Žveglič, zaradi naravne nesreče in suše v Sloveniji cene hrane pri nas ne bodo višje. Slovenija je namreč na skupnem evropskem trgu, Evropa pa na skupnem globalnem. Če bi bila suša samo v Sloveniji, se na globalnem trgu ne bi zgodilo nič. Ker pa je suša tudi drugod po Evropi, in tudi po svetu – ker je torej globalna –, bo to vsekakor vplivalo na ceno hrane.
