GZS: Nujna je elektroenergetska suverenost

Podjetja spreminjajo poslovne procese in tehnologijo, do leta 2030 večstomilijonska vlaganja v zeleni prehod.
Fotografija: Slovenska industrija izgublja konkurenčno prednost cenejše električne energije. Foto Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Slovenska industrija izgublja konkurenčno prednost cenejše električne energije. Foto Jože Suhadolnik

Če Slovenija ne bo povečala proizvodnje električne energije, industrija ne bo zadostno preskrbljena, je povedala Petra Prebil Bašin iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Po njenih besedah energetsko intenzivna industrija že dela korake k zelenemu prehodu in zanj načrtuje velike investicije.

Slovenija je tretja najbolj industrializirana država v Evropski uniji. Industrija materialov pri nas neposredno zaposluje 26.600 ljudi, ustvarja devet milijard evrov prihodkov, od tega 6,6 milijarde evrov z izvozom, ima 1,9 milijarde evrov dodane vrednosti, dodana vrednost na zaposlenega pa je nadpovprečnih 71 tisoč evrov. Njen delež v slovenskem BDP je 3,4 odstotka, je podatke na včerajšnji novinarski konferenci GZS nanizala Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja kovinskih materialov in nekovin, Združenja papirne in papirno predelovalne industrije ter Združenja tekstilne industrije.

image_alt
Deindustrializacija se dogaja tudi pri nas

Ta industrija porabi 70 odstotkov vsega porabljenega zemeljskega plina in 50 odstotkov električne energije. »Industrija se zelo zaveda potrebe po zelenem prehodu. Ta se odraža v treh oblikah, in sicer krožnem gospodarstvu, elektrifikaciji industrije in shranjevanju ogljika,« je dejala in povedala, da zeleni prehod v podjetjih pospešeno teče. Industrija se energetsko delno samoosvaja, prehaja iz linijskega načina proizvodnje v krožni, primarne surovine se zamenjujejo z rabo odpadnih surovin, vse bolj se uporablja tudi odvečna toplota, podjetja se povezujejo. Analiza v 20 podjetjih pa je pokazala, da imajo predvidenih za 450 milijonov evrov investicij do leta 2030.

Deveta najdražja elektrika v EU

Slovenija izgublja konkurenčno prednost cenejše električne energije. V desetih letih je cena narasla za 188 odstotkov, tako da je Slovenija na devetem mestu v Uniji po višini cene elektrike, pri plinu pa je v povprečju. Številna podjetja še vedno plačujejo drago električno energijo, ki so jo zakupila konec leta 2022, nekatera tudi za več let, je opozorila.

»Ob postopnem opuščanju proizvodnih virov na fosilna goriva podpiramo pospešeno vlaganje v različne nizkoogljične vire za proizvodnjo električne energije, tako v jedrsko energijo kot obnovljive vire, zato, da bomo lahko zagotovili energetsko samozadostnost Slovenije. Želimo, da bi to pisalo tudi v nacionalnem energetskem podnebnem načrtu,« je poudarila Petra Prebil Bašin. Opozarja tudi na nujnost debirokratizacije, lažje pridobivanje dovoljenj in prednostno obravnavo tehnologij zelenega prehoda ter državne investicije v izgradnjo vodikovodov, ogljikovodov in druge infrastrukture, tudi cest in železnic.

Preberite še:

Komentarji: