Odprli prvo etapo novogradnje, želeli bi tudi terciar
Prva etapa največjega investicijskega projekta v Splošni bolnišnici Celje, ki je tudi eden največjih projektov v slovenskem zdravstvu, je zaključena. V prvi etapi bolnišnične nadomestne novogradnje so nad urgentnim centrom nadzidali stavbo v petih nadstropjih, za zdaj so zaključeni klet, pritličje in heliport. Premier Robert Golob, ki se je odprtja udeležil z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom, je napovedal podporo vlade tudi pri naslednjih fazah novogradnje. Celjani si sicer želijo tudi medicinsko fakulteto.
Projekt so začeli že leta 2008, ko je bila bolnišnična novogradnja uvrščena v nacionalni razvojni program. Po nekaj burnih menjavah vodstev v celjski bolnišnici so včeraj prvo etapo slavnostno odprli. Gradnja prve etape se je začela oktobra 2019, pogodbena vrednost investicije, ki jo v celoti financira ministrstvo za zdravje, pa je bila ob podpisu pogodbe 24 milijonov evrov. Končna vrednost še ni znana. Zadnja ocena vrednosti celotne bolnišnične novogradnje v Celju, do katere je še kar nekaj etap, je bila 117 milijonov evrov.
V prvi etapi so zgradili nadomestno bolnišnično novogradnjo v petih nadstropjih do tretje podaljšane gradbene faze. V novih prostorih pritličja že delujejo dnevna bolnišnica in anesteziološke ambulante. Z dokončanjem prve etape se je v bolnišnico vrnil tudi heliport. Od začetka gradnje urgentnega centra do nedavnega so namreč helikopterji s kritično bolnimi pristajali na območju celjske vojašnice.
Tako premier kot minister za zdravje sta celjski bolnišnici čestitala za novo pridobitev, Golob je napovedal, da bo vlada podprla tudi nadaljevanje gradnje bolnišnice. Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dokončanje in opremo drugega, tretjega in petega nadstropja je ministrstvo izdalo konec aprila lani, v bolnišnici načrtujejo, da bo javno naročilo objavljeno do konca januarja.
Prihodnost
Da je celjska bolnišnica resnično potrebovala nove prostore, priča dejstvo, da je več kot polovica bolnišničnih oddelkov v starih stavbah, najstarejša je celo iz leta 1887. Kot je dejal v. d. direktorja celjske bolnišnice Dragan Kovačić, bo novogradnja zagotavljala nemoteno oskrbo prebivalcev Celja za naslednja leta: »V sodobno urejenih prostorih bomo lahko našim bolnikom ponudili več zdravstvenih storitev, možen bo razvoj novih zdravstvenih metod in novih vej medicine, ki jih naša regija doslej ni poznala.« Predsednik sveta zavoda Tomaž Subotič pa je usmerjen predvsem v izboljšanje sedanjega poslovanja: »Ob prevzemu je bilo devet milijonov evrov izgube, tekoče izgube je 15 milijonov evrov. Treba je povečati prihodke z večjim številom opravljenih storitev, tudi zunaj rednega delovnega časa.«
V Celju so že večkrat opozorili, da si želijo tudi terciar, v pisni izjavi za javnost pa je Kovačić zapisal, da podpora vlade bolnišnični novogradnji pomeni tudi podporo policentričnemu razvoju medicinske stroke v Sloveniji. Z zaključkom celotnega projekta bo Celje dobilo dokončno modernizirano in po sodobnih principih oblikovano bolnišnico: »Razvoj novih strok bo, z roko v roki z ustanovitvijo medicinske fakultete v Celju, dal zagon izobraževanju strokovnih kadrov, oblikovanju kliničnih oddelkov in napredku medicine v našem kraju.«
