Močno izpovedne zgodbe
Jurij Hudolin je izdal zbirko esejev, Michelle Marly romantizirano biografijo Édith Piaf, Ivana Šojat pa zgodbo o Otomanskem imperiju.
Odpri galerijo
Jurij Hudolin ob predstvitvi knjige Pisma s potovanja v Koprivi pri Dutovljah. FOTO: Marko Feist/Delo
Jurij Hudolin
Pisma s potovanja: eseji, potopisi, portreti
KUD Apokalipsa
Jurij Hudolin, svojstven hudomušen literat, piše o različnih zadevah na različnih ravneh. Tak zanimiv pogled ponuja zbirka Pisma s potovanja: eseji, potopisi, portreti, ki je točno to, kar obljublja, in še več. Ponuja hudolinovski pogled na svet ob pomoči tujih krajev, ljudi in umetniških del. Kot je avtor zapisal v epilogu knjige, se je ta »zbirka esejev, zapisov, portretov in utrinkov razvijala zadnjih trideset let. V časopisih in revijah (Delo, Dnevnik, Večer, Mladina, Primorske novice, Literatura, Apokalipsa, Sodobnost, Ampak, Nova revija, Dialogi, Primorska srečanja, globus, Jutranji list) sem objavil veliko več tekstov, predvsem kolumn, in pričujoče delo je nekakšen izbor, ki morebiti izpušča nekoliko več spremnih besed h knjigam, kar ne pomeni, da imam knjige, ki jih tukaj ni, manj rad.« Mitja Čander pa je v spremni besedi med drugim zapisal, da so Hudolinov »humor, občutek za jezikovne igre, hitra misel in odpor do vsakršne malomeščanščine lastnosti, ki sem jih v taki mešanici srečal samo pri njem. Tudi v literaturi je samohodec z avtentično govorico, ki pušča v slovenskem in mednarodnem prostoru močno sled.« Pisma s potovanja prinašajo pisan povzetek Hudolinovega sočnega pisanja, ki je navadno neka reakcija na tisto, kar se je zgodilo v realnem svetu.
Michelle Marly
Édith Piaf in pesem ljubezni
prevod Neža Kralj, Učila
Pri založbi Učila nadaljujejo z romaniziranimi biografijami velikih žensk. Michelle Marly, kar je psevdonim uspešne nemške pisateljice Micaele Jary, je v to zbirko prispevala še biografska romana o Coco Chanel in Marii Callas. Nesporna kraljica francoskega šansona Édith Piaf se je predajala ljubezni popolnoma in brez zadržkov, tako kot je pela. Zgodba romana se začenja leta 1944 v Parizu po koncu nemške zasedbe. Piafovo obtožijo kolaboracije s sovražniki in boji se, da ji bodo prepovedali nastopati. Takrat spozna Yvesa Montanda, nerodnega, a nadarjenega mladega pevca. Édith začne delati z njim in že kmalu šansonjerja postaneta ljubimca. V sreči z Yvesom najde navdih za številne pesmi. Sama je napisala besedila za večino svojih skladb. Zanje sta značilni posebna trpkost in sla po ljubezni, kar je bila posledica njenega žalostnega otroštva in mladosti. Njena najbolj znana pesem La vie en rose je bila napisana med nemško okupacijo Pariza med drugo svetovno vojno. S petjem za Nemce na visokih položajih si je prislužila marsikatero ugodnost, ki jo je izkoristila za to, da je pomagala francoskemu odporu, in tako rešila mnogo življenj. Njen pristop k umetnosti in življenju pa najbolje ponazarja pesem Non, je ne regrette rien – Ne, ničesar ne obžalujem.
Ivana Šojat
Ezan
prevod Jure Potokar, Didakta
Ivana Šojat je hrvaška pesnica, esejistka, pisateljica in prevajalka, rojena leta 1971 v Osijeku. Osem let je preživela v Belgiji, kjer je diplomirala iz francoskega jezika. V hrvaščino prevaja iz francoščine in angleščine. Živi in ustvarja v Osijeku. Njen najnovejši roman Ezan je mojstrsko dovršen lirski roman epskih razsežnosti. Postavljen je v zgodovinsko obdobje turških vpadov, hkrati pa je pričevanjsko in jezikovno verodostojen prikaz islamske kulture in minulih dogodkov, ki so odločilno sooblikovali današnjo podobo Balkanskega polotoka. Zgodba se dogaja v času, ko je Otomansko cesarstvo na vrhuncu, na območju provincialne turške Slavonije šestnajstega stoletja. Pripoveduje jo upokojeni janičar Ibrahim, ki na smrtni postelji sinu v zapuščino poklanja svojo življenjsko zgodbo in modrosti, nabrane med služenjem častnemu pesniku, zakonodajalcu in sultanu Sulejmanu Veličastnemu. Ezan, kar pomeni islamski klic k molitvi, je tudi roman o človeku in njegovem odnosu do religije, v tem primeru islama, ki ima lahko, kot vse religije, tudi človeški obraz. Roman ponuja vrhunski preplet zgodovine in mitologije.
Pisma s potovanja
Pisma s potovanja: eseji, potopisi, portreti
KUD Apokalipsa
Jurij Hudolin, svojstven hudomušen literat, piše o različnih zadevah na različnih ravneh. Tak zanimiv pogled ponuja zbirka Pisma s potovanja: eseji, potopisi, portreti, ki je točno to, kar obljublja, in še več. Ponuja hudolinovski pogled na svet ob pomoči tujih krajev, ljudi in umetniških del. Kot je avtor zapisal v epilogu knjige, se je ta »zbirka esejev, zapisov, portretov in utrinkov razvijala zadnjih trideset let. V časopisih in revijah (Delo, Dnevnik, Večer, Mladina, Primorske novice, Literatura, Apokalipsa, Sodobnost, Ampak, Nova revija, Dialogi, Primorska srečanja, globus, Jutranji list) sem objavil veliko več tekstov, predvsem kolumn, in pričujoče delo je nekakšen izbor, ki morebiti izpušča nekoliko več spremnih besed h knjigam, kar ne pomeni, da imam knjige, ki jih tukaj ni, manj rad.« Mitja Čander pa je v spremni besedi med drugim zapisal, da so Hudolinov »humor, občutek za jezikovne igre, hitra misel in odpor do vsakršne malomeščanščine lastnosti, ki sem jih v taki mešanici srečal samo pri njem. Tudi v literaturi je samohodec z avtentično govorico, ki pušča v slovenskem in mednarodnem prostoru močno sled.« Pisma s potovanja prinašajo pisan povzetek Hudolinovega sočnega pisanja, ki je navadno neka reakcija na tisto, kar se je zgodilo v realnem svetu.
Michelle Marly
Édith Piaf in pesem ljubezni
Édith Piaf in pesem ljubezni
prevod Neža Kralj, Učila
Pri založbi Učila nadaljujejo z romaniziranimi biografijami velikih žensk. Michelle Marly, kar je psevdonim uspešne nemške pisateljice Micaele Jary, je v to zbirko prispevala še biografska romana o Coco Chanel in Marii Callas. Nesporna kraljica francoskega šansona Édith Piaf se je predajala ljubezni popolnoma in brez zadržkov, tako kot je pela. Zgodba romana se začenja leta 1944 v Parizu po koncu nemške zasedbe. Piafovo obtožijo kolaboracije s sovražniki in boji se, da ji bodo prepovedali nastopati. Takrat spozna Yvesa Montanda, nerodnega, a nadarjenega mladega pevca. Édith začne delati z njim in že kmalu šansonjerja postaneta ljubimca. V sreči z Yvesom najde navdih za številne pesmi. Sama je napisala besedila za večino svojih skladb. Zanje sta značilni posebna trpkost in sla po ljubezni, kar je bila posledica njenega žalostnega otroštva in mladosti. Njena najbolj znana pesem La vie en rose je bila napisana med nemško okupacijo Pariza med drugo svetovno vojno. S petjem za Nemce na visokih položajih si je prislužila marsikatero ugodnost, ki jo je izkoristila za to, da je pomagala francoskemu odporu, in tako rešila mnogo življenj. Njen pristop k umetnosti in življenju pa najbolje ponazarja pesem Non, je ne regrette rien – Ne, ničesar ne obžalujem.
Ivana Šojat
Ezan
Ezan
prevod Jure Potokar, Didakta
Ivana Šojat je hrvaška pesnica, esejistka, pisateljica in prevajalka, rojena leta 1971 v Osijeku. Osem let je preživela v Belgiji, kjer je diplomirala iz francoskega jezika. V hrvaščino prevaja iz francoščine in angleščine. Živi in ustvarja v Osijeku. Njen najnovejši roman Ezan je mojstrsko dovršen lirski roman epskih razsežnosti. Postavljen je v zgodovinsko obdobje turških vpadov, hkrati pa je pričevanjsko in jezikovno verodostojen prikaz islamske kulture in minulih dogodkov, ki so odločilno sooblikovali današnjo podobo Balkanskega polotoka. Zgodba se dogaja v času, ko je Otomansko cesarstvo na vrhuncu, na območju provincialne turške Slavonije šestnajstega stoletja. Pripoveduje jo upokojeni janičar Ibrahim, ki na smrtni postelji sinu v zapuščino poklanja svojo življenjsko zgodbo in modrosti, nabrane med služenjem častnemu pesniku, zakonodajalcu in sultanu Sulejmanu Veličastnemu. Ezan, kar pomeni islamski klic k molitvi, je tudi roman o človeku in njegovem odnosu do religije, v tem primeru islama, ki ima lahko, kot vse religije, tudi človeški obraz. Roman ponuja vrhunski preplet zgodovine in mitologije.
