Stanje okolja v Sloveniji v splošnem zadovoljivo, podnebnih ciljev ne dosegamo

Zmanjšalo se je onesnaževanje zraka, vode in tal, izziv ostaja zmanjševanje količine odpadkov, kaže prvo poročilo o stanju okolja po petih letih.
Fotografija: Poročilo o stanju okolja v državi, ki ga pripravi Agencija RS za okolje, je bilo nazadnje objavljeno leta 2017. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Poročilo o stanju okolja v državi, ki ga pripravi Agencija RS za okolje, je bilo nazadnje objavljeno leta 2017. FOTO: Jure Eržen/Delo

Stanje okolja v državi je v splošnem zadovoljivo, zmanjšali so se izpusti onesnaževal v zrak, vodo in tla. Najbolj zaskrbljujoči so trendi kazalcev, ki prikazujejo stanje podnebja, je po obravnavi poročila o stanju okolja v Sloveniji 2022 na pristojnem parlamentarnem odboru povedal državni sekretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl.

Z vsebino poročila, ki ga ministrstvo za okolje in prostor pripravi vsakih nekaj let in v katerem je stanje okolja celovito prikazano na podlagi kazalcev, okoljskih monitoringov in drugih virov informacij o stanju okolja, so se danes seznanili člani parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, potrditi pa ga mora še DZ.

Kot je po koncu seje odbora povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl, je generalno zadovoljivo stanje glede okolja posledica tega, da boljše poznamo vire onesnaževanja, da imamo celovitejšo okoljsko politiko in zakonodajo ter da se je v preteklih letih na sistemski način uvajalo okoljske cilje v načrtovanje in izvajanje drugih politik, ki vplivajo na okolje - energetike, prometa, stanovanjske in industrijske politike.

Izboljšanje potrošniških navad,

bolj sistemsko prilagajanje na podnebne spremembe

Ob tem je izpostavil, da so se pomembno zmanjšali izpusti onesnaževal v zrak, vodo in tla. Nezadovoljivo stanje je značilno le za posamična, manjša območja, je razložil. Poročilo ugotavlja tudi okrepljena prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti in boljše ravnanje z odpadki. »Najbolj zaskrbljujoči pa so trendi kazalcev okolja, ki prikazujejo stanje podnebja, za katere je doseganje ciljev ocenjeno kot neugodno oz. je na nekaterih področjih trend nezadosten,« je naznanil Vajgl.

Glede na izzive, ki jih izpostavlja dokument, morajo biti prizadevanja po besedah državnega sekretarja usmerjena v izboljšanje potrošniških navad državljanov, potrebno bo bolj sistemsko prilagajanje na podnebne spremembe in dodatne aktivnosti pri biotski raznovrstnosti. »Kot pomembna izziva sta izpostavljena tudi sanacija okoljsko degradiranih območij in da se na podlagi podatkov še dodatno okrepi spodbujanje načrtovanja in izvajanja drugih sektorskih politik ter družbenega razvoja nasploh,« je dejal.

Posebnega dokumenta, ki bi izvajal ugotovitve iz poročila, na pristojnem ministrstvu ne pripravljajo, ukrepe namreč vključujejo v posamezne sektorske dokumente. »Na področju prilagajanja podnebnim spremembam imamo strategijo iz leta 2017, ki bi jo morali preučiti in po potrebi spremeniti«, je ocenil Vajgl.

Potreba po akcijskem načrtu za varstvo biodiverzitete

Omenil je še, da se trenutno na področju biotske raznovrstnosti pomemben proces odvija na globalni ravni. Po dosegu globalnega sporazuma glede biodiverzitete decembra v Montrealu bo treba pristopiti k akcijskemu načrtu za izvajanje zavez na tem področju, je napovedal državni sekretar.

Glede sanacije okoljsko degradiranih območjih pa je povedal, da si bodo prizadevali doseči premike. »Ugotovili smo, da je prvi korak zakonske narave in bo tudi v nekaterih dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki jih bo ministrstvo predlagalo zagotovo še v letošnjem letu,« je dodal. Na področju odpadkov, kot je poudaril, pa izziv ostaja zmanjšanje količine odpadkov, kar je povezano s pretirano potrošnjo.

Poročilo o stanju okolja v državi, ki ga sicer pripravi Agencija RS za okolje, je bilo nazadnje objavljeno leta 2017, pred tem pa v letih 2009, 2002 in 1997. Omenjena poročila nastajajo ciklično, praviloma vsake štiri leta, na podlagi njihove vsebine pa se spremlja stanje narave in okolja, sledi izvajanju začrtane državne politike njunega varstva ter načrtuje okoljske in druge povezane politike.

Preberite še:

Komentarji: